Suspiria velja za kultno klasiko, ki je nastala pod režijskim nadzorom legendarnega Daria Argenta, botra t.i. gialla, specifične vrste italijanskih grozljivk, ki so temeljile na močnih barvah, pretiranemu nasilju in močnem psihološkem naboju. Vse te elemente je moč odkriti v pričujoči misteriozni zgodbi o ameriški balerini, ki med obiskovanjem prestižne baletne šole v nemškem Freiburgu pristane v središču preiskave brutalnih umorov študentk in velike zarote, skrite za zidovi ugledne izobraževalne ustanove. Posebnost Argentovih filmov je v namernem kršenju pravil grozljivk. Če smo v tovrstnih izdelkih vajeni precej mračne in barvno neizrazite podobe, je v primeru Suspirie situacija popolnoma drugačna; prevladovanje kričeče toplih barv ustvarja nenavaden, toda privlačen kontrast med lepoto notranjih prostorov in morbidnostjo dogajanja, srhljiva glasba italijanske progresivne rock skupine Goblin gledalca dobesedno spravlja ob živce (v pozitivnem smislu), nasilje pa je resda karikaturno, vendar to ne pomeni, da ga boste lahko sprejemali z dobrim želodcem. Argento mojstrsko pilotira zgodbo in že od uvodnega kadra ustvarja vizualno nočno moro, ki vdre v realnost glavnih junakov in celo samega gledalca. Lahko bi rekli, da je Suspiria ekvivalent tistega, česar se bojimo, ko zapremo oči, hkrati pa nas ravno ta strah in groza nenavadno privlačita. Klasika.