Psihološki triler Rent-A-Pal vleče veliko vzporednic s filmsko uspešnico Joker; v obeh filmih namreč spremljamo možakarja v srednjih letih s kopico psihičnih težav; tokrat je to David, ki v začetku 60. let živi skupaj s svojo dementno materjo in skuša najti sorodno dušo preko agencije za zmenke. Tam naleti na skrivnostno videokaseto Rent-A-Pal s karizmatičnim motivacijskim govornikom Andyjem, ki nemudoma obrne njegovo življenje na glavo; David in Andy spleteta bizarno prijateljstvo, ki pa začne pričakovati pridobivati temačne podtone. Rent-A-Pal sicer vključuje nekaj elementov grozljivke (še posebej v krvavem finalu), toda v osnovi gre za napet psihološki triler na večno temo človekove pretirane navezanosti na moderno tehnologijo, ki začne vdirati v posameznikovo življenje in ga nasilno spreminjati v sprevrženo iluzijo, kjer so prijateljstvo, strpnost in ljubezen nadzirani preko daljinskega upravljalnika, to pa v človeku prebuja vtis, da ima življenje pod kontrolo. Da se ta iluzija začne kmalu rušiti, je pričakovano in tudi Rent-A-Pal postreže s srhljivim prikazom psihičnega kolapsa glavnega junaka in njegovega vse bolj očitnega konflikta z realnostjo. Vse to smo resda že mnogkrat videli, toda pričujoči film uspe gledalca posrkati vase s počasnim tempom in potrpežljivim razvojem zgodbe ter njenih likov, hkrati pa je včasih že tako brutalno neprijeten, da bi ob njem zardel tudi Phoenixov manični klovn Joker. Kar pa film dela še bolj provokativnega, pa je gledalčevo spoznanje, da lahko navkljub vsem brutalnim dogodkom do določene mere sočustvuje z glavnim junakom in njegovim postopnim padcem v norost, hkrati pa film nikoli ne glorificira nasilja in zgolj prikaže tragične posledice, ki jih na posamezniku pusti njegova nezmožnost ohranjanja pristnih človeških stikov.