Od filma s precej generičnim naslovom The Tank res ni moč pričakovati veliko in tudi okvirna zgodba ne obeta ničesar razburljivega; leta 1978 tričlansko družino preseneti novica, da je od umrlih sorodnikov podedovala zapuščeno hišo ob obali, kjer se nahaja tudi skrivnostna luknja, ki vodi v podvodni rezervoar. Kmalu zatem začne družino nekdo / nekaj terorizirati in izkaže se, da se pod hišo skriva gnezdo grozljivih pošasti. The Tank je poklon klasičnim filmom o pošastih, ki dandanes ne uspejo prepričati občinstva tako kot včasih (z redkimi izjemami), še posebej zaradi pogostega zatekanja k neprepričljivemu videzu monstrumov in cenenim posebnim učinkom. The Tank režiserja in scenarista Scotta Walkerja ima veliko “potenciala”, da bi padel v to kategorijo, vendar proti pričakovanjem se to nikoli ne zgodi; pred sabo imamo namreč zabaven, kratkočasen in nasploh kompetentno narejen žanrski izdelek, ki resda sledi preverjeni formuli in ni imun na predvidljivost, vendar pa svoje poslanstvo zabavanja občinstva opravi z odliko. Osrednji liki sicer niso pretirano globoki, vendar so hkrati dovolj všečni, da nam zanje ni vseeno, igralske predstave so več kot solidne, največja moč filma pa se skriva v njegovi prepričljivi temačni in moreči atmosferi, ki nekoliko spominja na grozljivo izročilo H.P. Lovecrafta, čeprav je film v osnovi še vedno površinska in formulaična strašljivka. Velja pohvaliti tudi izgled pošasti, ki je dokaj prepričljiv, četudi preveč spominja na napadalce iz uspešnice A Quiet Place ter nekaj vzdušnih akcijskih sekvenc. Bi film lahko ponudil več vpogleda v to, kdo so te pošasti in odkod prihajajo? Vsekakor. Ali se v filmu zgodbi karkoli šokantnega? Niti ne. Bo večina gledalcev na film hitro pozabila? Najverjetneje. Toda The Tank je še vedno povsem neškodljiva grozljivka, ki ji velja nameniti vsaj enkratno pozornost.