Pred dobrimi 20. leti je Nemčijo pretresel ostuden zločin t.i. prostovoljnega kanibalizma; 40 – letni popravljalec računalnikov Armin Meiwes je na spletnem forumu, na katerem se zbirajo ljudje s kanibalističnim fetišem, navezal stisk s 43 – letnim inženirjem in izrazil željo, da bi ga (z njegovo privolitvijo) pojedel. Dvojica se je kasneje srečala v živo in “gostijo” celo posnela na videokamero, zločin pa je bil zavoljo bizarnosti deležen velike medijske pozornosti ter navdihnil celo serijo ekstremnih grozljivk, ki so se senzacionalistično napajale z umazanimi podrobnostmi omenjene tragedije. Britansko črno komedijo Feed Me bi lahko uvrstili v to kategorijo eksplotacijskih šokerjev, saj jo je delno navdihnil Meiwesov primer; Jed po tragični smrti svoje žene pade v brezno depresije, nespečnosti in samopoškodovanja, življenje pa se mu še dodatno zaplete, ko trči ob nevrotičnega kanibala Lionela, ki mu ponudi enostavno rešitev vseh njegovih problemov; končal bo Jedovo težko življenje s tem, da ga bo pojedel. Že iz okvirnega zapleta je jasno, da Feed Me ni film, namenjen širšemu občinstvu, saj bo to izrazito črn, skorajda morbiden smisel za humor ter nesramežljivo razkazovanje gnusnosti interpretiralo kot praznoglav šok, toda ravno ta razposajenost ter nonšalantna narava filma sta njegova glavna aduta. Odlične igralske predstave, izredno prepričljivi posebni učinki ter kompetentno ohranjanje ravnotežja med gnusom in morbidno očarljivostjo so preveč očitni, da se bolj ekstremno usmerjeni gledalci ob filmu ne bi na smrt zabavali, pa četudi se bodo na več točkah znašli v dilemi, če je to, kar gledamo, mišljeno kot nekaj smešnega ali pa je naš smisel za humor že prišel v tako bolno fazo, da smo politični korektnosti in uglajenosti pokazali sredinca. Feed Me se sicer nikoli ne poglobi v ozadje osrednjega konflikta in tako deluje rahlo površinsko, njegova kombinacija gravža in smeha pa prav tako ne bodo pogodu vsakemu gledalcu. Navkljub napakam pa gre za pravo poslastico za tiste, ki si želite bolj politično nekorektne in umazano ostre komedije absurda.
