Film noir je bil do leta 1942 že v polnem ustvarjalnem zamahu in s svojo temačno estetiko ter pogosto tesnobnim ozračjem je bil pravzaprav rojen za kombiniranje z žanrom grozljivke. Cat People predstavlja vrhunec tovrstne združitve in hkrati dokazuje, da sta bila oba žanra res ustvarjena drug za drugega. Film predstavi zgodbo srbske priseljenke Irene Dubrovne, ki prispe v New York, da bi si poiskala delo, vendar jo hkrati pričaka ljubezen v obliki ustrežljivega, šarmantnega in dobrosrčnega Oliverja. Ta se z njo na vrat na nos poroči, vendar njun zakon ni srečen, saj Ireno preganjajo travme in strahovi iz odraščanja v rodni srbski vasici, katere prebivalci naj bi bili žrtve starodavnega prekletstva, zaradi katerega se lahko človek spremeni v krvoločno, leoparu podobno žival. Premisa filma se sliši rahlo trapasta, toda Cat People je izredno atmosferičen in kompleksen psihološki triler, ki tudi po skoraj 80. letih gledalca še vedno uspe hkrati očarati kot tudi prestrašiti. Odlika filma je ta, da venomer inteligentno omahuje nad tem, da je glavna junakinja resnično zaznamovana s prekletstvom ljudi mačk in da je vse skupaj zgolj plod njene travmatizirane fantazije. Ravno zaradi te neodločnosti je vzdušje venomer napeto, minimalistični pristop, pogosto odsotna glasba in močan družbeni komentar o bitki med spoloma, delovanju podzavesti na posameznika ter ujetosti v nesrečni zakon, ki ga poganja zgolj pomilovanje. Cat People je upravičeno ena od največjih klasičnih filmskih grozljivk vseh časov.