V bogati filmografiji Roberta Altmana ostaja psihološka srhljivka Images nekoliko spregledan oz. že skoraj obskuren film, ki je ob izidu leta 1972 neopazno švignil mimo kritikov in občinstva. Šele mnogo let kasneje je izdelek začel pridobivati na veljavi, vendar pa še vedno ostaja v močni senci preostalih Altmanovih filmov. Da je bil pričujoči film nekoliko pretrd oreh za “povprečnega” gledalca, niti ni presenetljivo, saj se Altman samozavestno in z brezkompromisno umetniško vizijo spusti v prikaz spačene realnosti človeka, ki boleha za shizofrenijo in se tako ni sposoben soočati s posledicami lastnih dejanj. Images tako predstavi zgodbo premožne in psihično nestabilne avtorice otroških knjig Cathryn (odlična Susannah York), ki se v družbi svojega moža odpravi v odmaknjeno kočo na irskem podeželju, kjer pa se kmalu po njenem prihodu začnejo počasi razgaljati tragično ozadje njene preteklosti in vse bolj izkrivljeni pogledi na resničnost. Images je v smislu naracije, ki želi gledalcu na karseda prepričljiv način razgaliti zmedeno perspektivo psihične bolnice, namerno nekoherenten in raztresen izdelek, saj se podobe surrealizma in otipljive resničnosti zlivajo skupaj tako močno, da jih je pogosto nemogoče ločiti med seboj. To pomeni, da je film obvezno treba videti večkrat, še posebej zaradi Altmanove matematične osredotočenosti na detajle, ki predstavljajo zgolj drobne koščke velikanske sestavljanke, ki po vseh teh letih ostaja zavita v debelo meglo enigmatičnosti. Images je tako film, ki od gledalca zahteva veliko potrpeljenja in močnih živcev, v “zahvalo” pa ga Altman razvaja s čudovitimi podobami irskega podeželja, spretno montažo, prepričljivimi sanjskimi sekvencami in odličnimi igralskimi predstavami. Navkljub temu pa je Images eden od redkih filmov, ki bo vedno znova delil občinstvo, saj do slednjega ne pozna milosti.