Amulet, režijski prvenec britanske igralke Romole Garai je nedvomno kandidat za najbolj čudaški film leta 2020. Zadnje desetletje je dokazalo, da imajo ženske režiserke prav poseben čut za žanr grozljivk in tudi Garaiova se v tej vlogi prvič zelo dobro izkaže. Amulet je film, ki ga je težko opisati z besedami, saj bi s tem razkrili preveč vsebine, toda okvirna zgodba se vrti okoli brezdomca in vojnega veterana Tomaza, ki tava po Londonu in najde streho pod glavo v razpadajoči hiši skrivnostne Magde in njene umirajoče matere, kjer se kmalu po njegovem prihodu začnejo odvijati nenavadni dogodki. Amulet je bizaren, mestoma brutalen, čudaški, nadrealističen ter moreč izlet v najtemnejše predele človekove duše, kjer na posameznika prežijo zamolčane frustracije, travme ter večno prisotna krivda, ki te opominja, da si na neki točki v življenju postal poosebljeno zlo. Kot že rečeno, je pričujoči film težko opisati, gre pa vsekakor za izdelek, ki bo pošteno preizkusil gledalčevo potrpljenje ter toleranco do sprejemanja skorajda abstraktne realnosti, v katero so pahnjeni glavni junaki. Temačna in skorajda klavstrofobična atmosfera se prepričljivo zliva z enigmatičnim simbolizmom ter šokantimi prizori, ob katerih bo trpel marsikateri želodec. Amulet je film, ki uspe šokirati, vendar ne v službi cenenosti in površinske eksplotacije, saj se za vsemi odurnostmi skriva kompleksna zgodba, ki se dotakne mnogih družbenih problematik; od posttravmatskega stresa, materinske posesivnosti pa vse do ženske emancipacije. Morebiti se zdi, da si je Garaiova za svoj prvenec naložila preveč ambicij, vendar Amulet uspe te zapakirati v bizarno, umazano in ne za vsako gledalsko oko primerno filmsko izkušnjo.

Ocena