Četudi se je vampirje že od njihovega “nastanka” močno povezovala z erotiko in prvinsko seksualnostjo, kjer se človek prepusti nagonom divje zveri, je HBO – jeva nadaljevanka True Blood krvosese in seks združila v kombinacijo, s katero eni brez drugega ne bi mogli obstajati. Sicer je težko reči, če je Alexandra Cassavetes, sicer hčerka legendarnega Johna Cassavetesa, v svojem celovečernem prvencu jemala navdih iz omenjene serije, a njen vpliv je vsekakor prisoten; Kiss of the Damned je zanimiv miks romantične melodrame (beri; limonade) in vampirske srhljivke, ki se hkrati pokloni vzdušju eksplotacijskih grozljivk iz 70. let. Zgodba je dokaj formulaična za vampirske filme; spremljamo gorečo ljubezen med uspešnim scenaristom Paolom in samotarsko vampirko Djuno, ki se pred zunanjim svetom skriva v odmaknjeni podeželski vili, kjer se nekega dne iznenada pojavi njena neukrotljiva in pohotna sestra Mimi, ki pa svoje vampirske narave ne skriva in se ne boji za seboj puščati trupla nedolžnih moških. Kiss of the Damned je kompetentno narejena grozljivka z dobrim vzdušjem in privlačno mešanico seksa in krvi, njeno mežikanje namerno ceneni estetiki vampirskih filmov iz 70. let pa je pogosto očarljivo in pripomore k unikatni atmosferi. Navkljub tehnični izpiljenosti pa se film ne more pohvaliti s poglobljeno in izvirno vsebino, saj je njena izvedba pogosto na ravni televizijske limonade z lesenimi igralskimi predstavami, melodramatični preobrati in splošno cenenostjo, kjer se luknje v scenariju skušajo zakriti s seksom in vulgarnostjo. Kiss of the Damned bo tako najbolj privlačen zalogaj za tiste, ki pri vampirskih filmih iščejo zgolj seks in romantiko, medtem ko bodo bolj zahtevni gledalci šli srečo iskat kam drugam.