Leta 2020 je kanadski igralec Elliot Page, ki je (tedaj še kot ženska) zaslovel z vlogami v filmih kot sta Juno in Inception, širši javnosti razkril svojo transspolnost, kar je naletelo na mešane odzive javnosti, ki je po eni strani skušala delovati vključujoče in strpno, po drugi pa se nikakor ni uspela distancirati od tradicionalnega razumevanja spolov in transspolnost označila za duševno bolezen. S tega vidika je film Close to You britanskega režiserja in soscenarista Dominica Savaga še toliko bolj pomemben, saj ponuja dokaj intimen in prizemljen pogled na omenjeno družbeno tematiko, do katere večina ljudi še vedno goji zaničevalen odnos. Film spremlja transspolnika Sama, ki se po štirih letih odsotnosti vrne v rojstno mesto, da bi obiskala svojo družino, ki praznuje očetov rojstni dan, pred tem pa še na vlaku sreča svojo nekdanjo srednješolsko ljubezen in obuja spomine na enako lepo kot tudi težavno obdobje odraščanja. Close to You s svojim počasnim tempom, sprano fotografijo in naturalističnimi igralskimi predstavami (večina dialogo je bila improviziranih) deluje kot tih in nevsiljiv dokumentarni portret človeka, ki po mnogih letih neodoločnosti in strahu uspe izoblikovati svojo identiteto, vendar pa se izkaže, da določen del sveta na to spremembo nikoli ne bo docela pripravljen. In četudi se film vrti okoli transspolnosti, je zastavljen dokaj univerzalno in ga je moč interpretirati kot zgodbo o večnem konfliktu med posameznikom in družbo. Tovrstni pristop je vsekakor dobrodošel in poučen, srčika filma pa se skriva v dokaj čustvenem nastopu glavnega igralca, ki je ogromno črpal iz lastnih izkušenj in zgodbi dodal veliko iskrenosti in avtentičnosti. Navkljub dobrim namenom pa je Close to You razočaranje, saj pogosto tava v zaspani počasnosti in monotonem dogajanju, filmu pa ne pomagajo niti okorni dialogi, ki so očitno posledica slabo izpeljane improvizacije. Končni rezultat je film, ki bo gledalcu odprl vrata v svet transspolnosti, vendar pa je veliko vprašanje, če bo ob koncu pustil kakšen trajnejši vtis.