Joker, domiselna in provokativna karakterna študija ikoničnega Batmanovega zlikovca v režiji Todda Phillipsa je film, ki ni potreboval nadaljevanja (nenazadnje je tako sprva menil tudi Phillips) in je odlično zaokrožil mučno odisejado propadlega komika Arthurja Flecka, ki je preko nasilnih dejanj v sebi prebudil alter-ego, nihilističnega anarhista Jokerja. A ker je film postal nepričakovana finančna uspešnica, ki je v blagajne prinesla milijardo dolarjev zaslužka, je bilo nadaljevanje skorajda neizogibno. Joker: Folie à Deux se odvija dve leti po prvem delu; Arthur (Joaquin Phoenix), sedaj zapornik psihiatrične bolnišnice Arkham, čaka na začetek sojenja zaradi štirih umorov, medtem pa se nesmrtno zaljubi v pacientko Lee Quinzel (Lady Gaga) in spozna nov smisel življenja. Phillips je sicer zatrdil, da pričujoči film ni zamišljen kot muzikal, vendar je v resnici ravno to; bizarna simbioza psihološkega trilerja in surrealnega muzikala, ki si zastavi nekaj izredno tveganih ciljev, še posebej razbijanja mita o Jokerju kot mučeniku neprivilegiranih in nerazumljenih posameznikov, hkrati pa z glamuroznimi glasbenimi in plesnimi točkami predstavlja popolno nasprotje temačnosti in grobe prizemljenosti prvega dela, kar bo nedvomno ujezilo njegove številne oboževalce. Joker: Folie à Deux je film, ki zna sprožiti valove neodobravanja in ogorčenosti, kar pa nikakor ne pomeni, da gre za slab izdelek; igralske predstave (še posebej Phoenixa in Gage) so pričakovano impresivne in odločne, vzdušna atmosfera, izpiljena vizualna podoba in Phillipsova samozavestna režija uspejo držati film pokonci tudi v najšibkejših trenutkih, hkrati pa je filmu treba priznati drznost, da se ne želi prilagoditi željam občinstva in skuša eksperimentirati s gledalčevimi pričakovanji. Kjer pa film najbolj šepa, je v njegovi plitki zgodbi, ki se pogosto zapleta v monotono ponavljanje in razvlečenosti, osrednji lik Arthurja Flecka pa pusti tavati po slepih ulicah namesto da bi spontano razvijal njegovo čustveno potovanje. Joker: Folie à Deux konkretno zaostaja za svojim predhodnikom, vendar pa je navkljub šibkostim zanimiv in drzen filmski eksperiment, ki jih v svetu čezlužniške filmske industrije vsekakor pogrešamo.
