Britanska režiserka Andrea Arnold je svoj zadnji igrani celovečerec, melanholični film ceste American Honey, predstavila pred dobrimi osmimi leti, vse do letos pa je posnela zgolj en dokumentarni film Cow, zato so bila ugibanja ob njenem novem projektu kakopak zelo živahna in polna visokih pričakovanj. Bird je film, ki ostaja zvest režiserkini fascinaciji nad odraščanjem mladih ljudi, potisnjenih na rob družbe; dogajanje je tokrat postavljeno v zanemarjeno blokovsko naselje, kjer med drugim živijo 12 – letna Bailey (izvrstna Nykiya Adams) ter njuna oče Bug (Barry Keoghan) in polbrat Hunter. Ko Bug nepričakovano oznani, da se bo poročil z žensko, ki jo pozna zgolj slabe tri mesece, Bailey uporniško zavrne vabilo na poroko in namesto tega tava po naselju, kjer po naključju sreča ekscentričnega tujca po imenu Bird (Franz Rogowski), ki išče svojega odtujenega očeta. Arnoldova s filmom Bird znova dokaže, da je mojstrica pripovedovanja “malih zgodb malih ljudi”, ki v sebi nosijo navdihujoče sporočilo, s katerim se lahko poistoveti vsak gledalec; pričujoči film namreč ni zamišljen kot zgolj grobo realistična socialna drama, ampak si privošči krajše izlete v vode magičnega realizma in skozi odraščanje glavne junakinje predstavi njeno hrepenenje po osebni svobodi, ki jo simbolično (in proti koncu že kar dobesedno) uteleša družbeno neprilagojeni naslovni lik. Poleg naravnih igralskih predstav, kjer pozornost poleg Adamsove ukrade tudi vedno bolj uveljavljeni Keoghan, se film lahko pohvali z minimalistično fotografijo ter perfektnim ravnovesjem med navdihujočim sentimentalizmom in kruto resničnostjo nasilja in revščine, v katero so ujeti nižji družbeni sloji. Elementi fantazije, ki so precej očitni v zadnji tretjini, bodo sicer zmotili nekatere gledalece, hkrati pa ima film nekaj težave z dolžino skoraj dveh ur, ki tokrat ni docela upravičena in pelje v razvelečnost. Navkljub temu je Bird še en pohvale vredne celovečerec trenutno ene najboljših filmskih režiserk na svetu.