Pakistansko-kanadska koprodukcija In Flames predstavlja režijski prvenec Zarrara Kahna, ki se tematsko loteva večno aktualne problematike v državah bližnjega vzhoda; uničujoča moč patriarhata, ki presega fizično nasilje in se manifestira v psihološko travmo, katere žrtve so ženske v svojem srhljivo podrejenem družbenem položaju. Film, postavljen v pakistansko prestolnico Karachi, se začne s smrtjo patriarha, ki njegovo družino pahne v težko socialno stisko, še posebej, ko se očetovi sorodniki odločijo prodati stanovanje, v katerem živi. Poleg tega pa začnejo hčerko Mariam (čudovito zadržana Ramesha Nawal) preganjati strašljive vizije, povezane s temačno preteklostjo, ki postopoma razkrivajo zastrašujočo dinamiko odnosov za časa patriarhovega življenja. In Flames je z vidika grozljivke dokaj standarden izdelek, ki izpostavlja prisotnost nadnaravnih sil z minimalnimi učinki, ki pa smo jih že videli v mnogih podobnih filmih, zato jih je težko označiti za inovativne ali pretresljive. Je pa film toliko bolj prepričljiv, ko se loteva realnih problemov pakistanske družbe, še posebej prikaza toksičnega vpliva, ki jih ima strogi patriarhalni sistem na trpinčene in ponižane ženske, le da je tokrat situacija še toliko slabša, saj na glavne junake preži nevarnost iz onostranstva, ki pa zgolj predstavlja refleksijo bolečih spominov, ki (močno) namigujejo na prisotnost zlorabe in nasilja. Kahn hkrati uspe obdržati gledalčevo pozornost s pomočjo odličnih igralskih predstav, umirjenega tempa in zadušljive kafkovske atmosfere, ki posledično vodi do sila enigmatičnega epiloga, ki bo nekatere gledalce najverjetneje pustil prej zmedene kot pa očarane / pretresene. Navkljub napakam je In Flames močna socialno angažirana drama s tematiko, ob kateri preprosto ne smemo molčati.