Ko režiser film hkrati napiše, producira, posname, zmontira in zanj sam napiše glasbo, postane jasno, da gre za film z močno osebno noto. Kanadski psihološki triler Wolves. sicer režijski prvenec Dannya Dunlopa, je delno navdihnjen po resničnih dogodkih, ki so se pripetili v Ontariu leta 2010, ko so mesto pretresli serijski umori živali, za katerimi je stal človek. Dogajanje v filmu je prestavljeno v majhno industrijsko mesto in v ospredje postavlja introvertiranega in izgubljenega mladeniča (Mark Nocent), ki nima službe, živi v majhnem stanovanju, se utaplja v dolgovih in neuspešno išče dekle preko spletnih zmenkarij. Toda njegovo življenje postane obsesija, ko se odloči raziskati serijo brutalnih smrti živali, za katerimi naj bi stal človek, ki je po poročanju medijev osebnostno precej podoben njemu. Wolves spada v podkategorijo t.i. razpoloženjskih filmov, ki gradijo dogajanje preko vzpostavljanja specifične atmosfere, ki je zgodbi primerno temačna in zadušljiva. S tega vidika je Dunlopov film skoraj popolno zmagoslavje; vedno je pohvalno videti izdelek, iz katerega sije strast do ustvarjanja in jasna umetniška vizija, kar je pričujočemu filmu nemogoče odrekati. Dunlop odlično ujame duh družbene izolacije , ki se ne odraža zgolj preko glavnega junaka, ampak tudi skozi podobe industrijskega mesta, ki večkrat spominja na pokopališče duhov, k še boljšemu vzdušju pa prispeva tudi odlična ambientalna glasba in namerno zasanjane igralske predstave. Navkljub mnogim doseženim ciljem pa ima Wolves značilne začetniške napake; pretirana ambicioznost, ki pelje v razvlečenost in repeticijo dogajanja, pogosto zatekanje k pretencioznemu artizmu in občasna izguba fokusa. Navkljub temu je Wolves več kot obetaven prvenec režiserja, od katerega bomo – upajmo – v prihodnje slišali še veliko.