Minecraft je igra, ki je že zdavnaj presegla status še ene računalniške zabave in postala popkulturni fenomen oz. ena od najbolj prepoznavnih blagovnih znamk, ki pri številnih generacijah igralcev vzpodbuja neskončno kreativnost grajenja kockastih imaginarnih svetov. Močna priljubljenost igre, ki tudi po več kot petnajstih letih ne ugaša, je zagotovo botrovala tudi odločitvi, da se po njej posname celovečerni igrani film Minecraft, ki je na kup zmetal nekatere najbolj prepoznavna igralska imena šovbiznisa ta hip, med drugim Jasona Momoo in Jacka Blacka. In četudi je igra nagovarjala igralce različnih starosti, je film žal povečini osredotočen na mlajše občinstvo, hkrati pa ujet v lenobno prepričanje, da je za otroke vse dobro; Minecraft sicer ni slab film, vendar pa bi ga težko označili za dobrega. Njegova zgodba o nesojenem rudarju Stevu, ki je skupaj s skupino človeških likov ujet v svetu Minecrafta, je obupno formulaična, predvidljiva, nesmiselna in zaradi splošne plitkosti ne ravno razburljiva, večina likov je kronično nedodelanih in so v štorijo vstavljeni brez pravega razloga (najslabše jo odneseta povsem nepotrebni Jennifer Coolidge in Danielle Brooks, katerih lika bi lahko popolnoma vrgli iz filma, pa ta na vsebinski ravni ne bi izgubil ničesar), mnoge oboževalce igre pa bo tudi zmotila karikaturna prezenca Blacka, ki znova igra samega sebe, ne pa ikoničnega Steva. Navkljub mnogim slabostim pa se Minecraft delno odkupi z vzorno vizualno preslikavo sveta igre na veliko platno, karizmatično predstavo Momoe, ki v svoji vlogi resnično uživa ter nekaterimi vznemirljivimi akcijskimi prizori. Minecraft tako služi kot solidno razvedrilo nezahtevnim mlajšim gledalcem, drugi pa naj raje sedejo za računalnik in se posvetijo dejanski igri, ki vzpodbuja kreativnost, ne pa zgolj cinično molzenje denarja.