The Shrouds predstavlja najbolj oseben projekt v karieri kanadskega filmskega vizionarja Davida Cronenberga; temu je leta 2017 umrla žena Carolyn in njegov dolgotrajen proces prebolevanja njene smrti predstavlja osrednji motiv pričujočega filma. Glavni junak je vdovec in poslovnež Karsh (Vincent Cassel, ki je s svojimi sivimi lasmi in črno garderobo na las podoben Cronenbergu), ki izumi revolucionarno tehnologijo GraveTech, ki uporabnikom omogoča, da preko mobilnih naprav v živo opazujejo svoje najbližje v njihovih grobovih. Karsh ima na enem od svojih posestev zgrajeno tudi manjše pokopališče, svojo morbidno idejo pa je pripravljen prodati tudi drugim državam, vendar ga pri tem zaustavi incident, ko neke noči na pokopališče vdrejo neznanci in oskrunijo več grobov, med njimi tudi tistega, ki pripada Karshevi pokojni ženi Becci. Med iskanjem odgovornih Karsh naleti na zapleteno mednarodno zaroto, ki začne postopoma spreminjati njegove poglede na lasten izum. The Shrouds je tipičen Cronenbergov film, zato se bodo njegovo dolgoletni oboževalci počutili kot doma; režiser znova tesno povezuje elemente telesne grozljivke, znanstvene fantastike in konspirološkega trilerja, značilno temačno atmosfero pa spremlja pričakovano otožen ton pripovedi ter nenavadno sarkastičen smisel za humor. Cronenberg v osnovi ponudi izredno domiselno interpretacijo klasične zgodbe o duhovih, ki so tokrat prisotni kot trohneča trupla, celotna izkušnja pa je pospremljena z izpiljeno neo-noir vizualno podobo, znova odlično glasbo režiserjevega stalnega sodelavca Howarda Shora ter predvsem emocionalnimi predstavami skromnega igralskega ansambla, kjer poleg Cassela zasije še Diane Kruger, medtem ko je sicer odlični Guy Pearce nekoliko neizkoriščen. The Shrouds je film, ki je na trenutek preveč “tipično Cronenbergovski”, da bi lahko navdušil širše občinstvo, vendar pa je intimna narava filma tokrat pomembenjša od komericalne všečnosti.