Režijski dvojec David Charbonier in Justin Douglas Powell morebiti (še) ne dosegata slovesa velikanov sodobnih filmskih grozljivk kot so Robert Eggers, Ari Aster ali Mike Flanagan, vendar pa sta s svojima celovečercema The Djinn in The Boy Behind The Door uspela dokazati svoje spretnosti pri dostavljanju izkušnje, ki je lahko enako strašljiva, napeta kot tudi nenavadno ganljiva. Njun najnovejši film Push se spogleduje s podžanrom trilerjev, ki se odvijajo na eni lokaciji, osrednji lik pa je tarča napadalca z neznanimi motivi; visoko noseča nepremičninska agentka Natalie (prepričljivo in močno ekspresivna Alicia Sanz) se po tragični smrti svojega fanta preseli v Ameriko, da bi obrnila novo poglavje v življenju, toda med prodajo neke hiše se med njenimi strankami pojavi čudaški možakar, ki začne ogrožati tako njo kot njenega nerojenega otroka. Push je minimalističen film s pričakovano skromno zgodbo, ki v prvi polovici dobro izkoristi svoj potencial; Charbonier in Powell odlično izkoristita temačno atmosferičnost lokacije velikanske hiše, kjer se odvije večina dogajanja, v pomoč pa so jima tudi odlična igralska predstava Sanzove ter nekaj kompententno izpeljanih trenutkov pristnega suspenza. Zgodba filma je dokaj preprosta, vendar ji je za dobro uro in pol, kolikor traja, potrebno dodati nekaj nepredvidljivih zapletov ter kreativnih idej, kar pa režiserjema žal ne uspe. Nekje na polovici se Push zaplete v razvlečenost in ponavljajoče prizore tavanja glavne junakinje po temni hiši, medtem ko šele v zadnjih desetih minutah poda nekakšno razlago dogajanja, ki pa ostane nedodelana in plitka. Končni rezultat je film, ki bi bolje funkcioniral kot kratkometražni izdelek, saj vse svoje potenciala pokuri v prvi polovici. Za oboževalce dueta Charbonier in Powell je Push žal manjše razočaranje.