“Amerika ima vkoreninjen strah pred revnimi,” razodene eden od radijskih napovedovalcev in s tem naslika grdo sliko ne zgolj sodobne Amerike, ampak sveta nasploh, ki je v primežu hladnega in tekmovalnega kapitalizma sklenil, da je revščina posledica posameznikove nesposobnosti in neiznajdljivosti, ne pa moralne degradacije in zgrešenosti sistema. Zdi se zelo vzpodbudno, da uspe takšno težko sporočilo najti pot v čezlužniško filmsko produkcijo; kriminalni neo-noir triler Night Always Comes daje vtis ostre satirične groteske na ravni Schumacherjevega kultnega filma Falling Down, saj imamo v obeh primerih opravka s posameznikoma, ki sta žalostna produkta odbodja mrhovinarskega kapitalizma, le da je Lynette (Vanessa Kirby), glavna junakinja pričujočega filma v režiji Benjamina Carona, odločena, da zaščiti svojo mamo in brata pred tem, da bi pristali na cesti. Zgodba, ki se odvije tekom ene same noči, spremlja Lynette pri napeti dirki s časom, ko skuša zbrati 25 tisoč dolarjev za nakup hiše, v kateri trenutno živi in je tik pred tem, da jo lastni proda boljšemu ponudniku. Caron z dobrim izborom glasbe, živahnim tempom in izpiljeno “nespečno” podobo velemesta uspešno zajame kaotičnost in suspenz Lynettintega teka za denarjem, pri tem pa obenem razvija družbeni komentar o poniževalnem eksistencialnem položaju predstavnikov iz obrobja, ki so za denar pripravljeni lagati, ropati in celo ubijati. Po pričakovanjih se srčika filma skriva v znova emocionalnem nastopu Kirbyjeve, ki dokaže, da je mnogo več kot zgolj lep obraz in prepričljivo upodobi lik utrujene in srčne ženske, ki mora prenašati grehe svoje družine in hkrati najti pot v boljšo prihodnost. Kot rečeno; Night Always Comes je odlično odigran in napet triler, ki pa z vidika družbene kritičnosti ne izbrusi svojega potenciala in ostaja rahlo nedorečen; Caron resda občasno servira nekaj udarnih razmišljanj o neprivilegiranosti družbenih obstrancev, vendar pa je dogajanje žal pogosto podvrženo rahlo formulaični vsebini in različnim žanrskim klišejem, ki so bili v vsebinsko podobnih filmih bistveno bolj dodelani. Night Always Comes je še vedno povsem zadovoljiv in kratkočasen triler, vendar pa bi v rokah bolj izkušene ekipe lahko postal mnogo več.
