Pandemija COVID-19 je v pomladnih mesecih leta 2020 predstavljala ne zgolj zdravstveno krizo, ampak tudi družbeni fenomen, ki je s svojim krešenjem pogosto radikalnih stališč in ideologij ustvarila malo intelektualno bojišče, katerega posledice čutimo še danes. Cirkus absurda in grotesknosti predstavlja tudi ozadje neo-westerna Eddington, sicer četrtega celovečerca večnega filmskega provokatorja Arija Asterja; v naslovnem mestecu v Novi Mehiki namreč na vrhuncu zdravstvene histerije izbruhne ideološki spopad med aktualnim županom Tedom Garcio (Pedro Pascal), ki se med potegovanjem za nov mandat odloči slediti ukrepom za zajezitev virusa, ter nevrotičnim šerifom Joejem Crossom (Joaquin Phoenix), ki pa je prepričan, da so nošnje mask in ohranjanje varne razdalje nepotrebne. Navkljub specifičnemu zgodovinskemu ozadju, ki ga poleg zdravstvene krize zaznamujejo tudi družbeni nemiri ob šokantnem razkritju umora temnopoltega Georga Floyda, je film Eddington v prvi vrsti pikra satirična groteska, ki se lahko pohvali z osupljivo zvezdniško igralsko zasedbo (pa četudi je za z izjemo znova fenomenalnega Phoenixa tokrat rahlo neizkoriščena), idealno kombinacijo humorja, drame in absurda ter za Asterja značilnim občutkom za subtilno in elegantno provokacijo. Preplet vseh teh adutov ustvari neprijetno sliko ne zgolj ameriške, ampak zahodne družbe nasploh; gre za svet, kateremu vladajo šarlatanski guruji in teoretiki zarot, skorumpirani predstavniki zakona, pijani nasilneži in aktivisti, ki moralizirajo o zgodovini rasizma in konceptu belega privilegija zgolj zato, da bi svojim vrstnicam zlezli pod krilo. Razumljivo je, da slika Asterjevega filma ne bo povšeči vsakomur (mnogim se bo zdel brezciljen in preveč ciničen), kar Eddington uvršča med izdelke, katerih namen je razdvajati občinstvo, kar pa ni nujno nič slabega. V času, ko se filmske satire vse pogosteje bojijo lastne sence, je osvežujoče videti film, ki samozavestno provocira gledalca in mu servira neprijetno podobo sveta, v katerem živi. Drugače povedano; Eddington je film, ki ga potrebujemo, četudi nam ne bo všeč.
