Četudi je legendarni italijanski filmar Sergio Leone najbolj znan po vesternih, se je v drugi polovici 60. let želel distancirati od omenjenega žanra in začel snovati verjetno svoj najbolj ambiciozen projekt v karieri; epsko gangstersko dramo Once Upon a Time in America. Splet okoliščin pa je nanesel, da je studio Paramount uspel zasnubiti Leoneja za še en projekt, ki bi ga popeljal na divji zahod in s tem se je rodila ideja za Once Upon a Time in the West, enako razkošen kot tudi minimalističen western, s katerim si je Leone privoščil svojevrstni žanrski eksperiment. Okvirni zaplet predstavlja dokaj klasično pripoved o maščevanju; pohlepni železniški baron Morton se želi neuspešno polastiti zemlje, ki je v lasti Bretta McBaina, zato najame hladnokrvnega sadističnega morilca Franka (Henry Fonda), da umori Bretta in prepriča njegovo vdovo Jill (Claudia Cardinale) za prodajo zemljišča.Namesto tega se Jill odloči za maščevanje; na pomoč pokliče dvojico izobčencev Cheyenna (Jason Robards) in molčečega Harmoniko (Charles Bronson), da bi izsledila Franka in s tem maščevala moževo smrt. Pričujoči film v že svojem ikoničnem uvodu, ki postreže z enim najbolj napetih in brutalnih strelskih obračunov v zgodovini filma, dokaže, da se Leone samozavestno odmika od klišejev, ki jih je s prejšnjimi izdelki “pomagal” utrditi; namesto ultranasilnih strelskih obračunov in hitrega tempa se Once Upon a Time in the West posveča dolgim prizorom skrivnostne atmosfere, počasnega in kot struna napetega suspenza in razkošnih širokih kadrov velikanske puščave. Ta stilska sprememba je več kot dobrodošla in služi kot ustrezna nadgradnja Leonejevih prejšnjih filmov, zaradi česar se Once Upon a Time in the West uvršča med njegove najboljše celovečerce, s katerim se filmar hkrati izogne recikliranju lastnih idej in vsebinski repeticiji. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na izvrstne igralske predstave, kjer kraljuje predvsem Fonda v zanj netipični vlogi izrazitega negativca, stoični Bronson pa kot Harmonika predstavlja nekoliko drugačno interpretacijo ikoničnega “možakarja brez imena”, ki ga je pred tem utelesil Clint Eastwood. Brez kančka dvoma lahko rečemo, da Once Upon a Time in the West predstavlja enega od Leonejevih ustvarjalnih vrhuncev in hkrati enega najboljših filmov vseh časov.
