
Vinci Vogue Anžlovar je s svojim celovečernim prvencem, prikupno pustolovsko komedijo Babica gre na jug, dokazal, da ni še en od tipičnih slovenskih filmskih ustvarjalcev, ki se na smrt boji spogledovanja z žanrskim filmom in komuniciranja s širšim občinstvom. Navkljub temu pa ni nihče predvideval, da bo deset let kasneje šokiral s filmom, ki je sicer še vedno izrazito žanrski, vendar hkrati hladno odmaknjen od optimizma in razposajenosti svojega prvenca. Poker je namreč ultranasilna, temačna in cinična kriminalna drama, napolnjena z grotesknimi liki, brezizhodnim noirovskim vzdušjem ter stilsko dovršenim vrtiljakom sadizma in nihilizma. Film sledi Borutu, ki že v uvodnih kadrih izgubi vse simpatije gledalca; surov nasilnež ukrade avtomobil, grozi svoji nekdanji partnerki po telefonu in ponesreči povozi otroka, katerega truplo odvrže v smetnjak. Kmalu zatem pobere poklicnega hazarderja Pavleta, ki mu zaupa, da se odpravlja na partijo pokra z namenom, da zasluži ogromno vsoto denarja, zato ga Borut ustreli, prevzame njegovo identiteto in se odpravi v skladišče, kjer se začne odvijati 24-urna partija pokra. Poker je konflikten film, ki bo pri gledalcih sprožal mešana občutja, na kar pa je Anžlovar tudi ciljal; tarantinovski dialogi, ki skušajo iz prikazanega nasilja in predvsem igre pokra ustvariti globjo eksistencialno filozofijo, mrki liki, ki so moralno popolnoma izpraznjeni in živahna kamera, katero odlikuje hiter tempo ter pogosto menjave barvnih filtrov, ki obenem nakazujejo tudi nelinearnost zgodbe. Film je vsekakor obrtniško spreten, odlično odigran (izstopa predvsem Magnifico v vlogi sadističnega gangsterja) in postreže z veliko ostrimi in duhovitimi dialogi, vendar pa ga hkrati kvari pretirano spogledovanje z osnovnošolskim artizmom, šlampasto posnete sekvence strelskih obračunov in nasilja ter dejstvo, da film, ki nosi naslov Poker, vključuje zelo malo dejanskega igranja pokra. Ampak slednje je nekaj, na kar Anžlovar ves čas namiguje; ne zanima ga toliko igra, ampak njegova skoraj mistična filozofija, ki je večja od življenja. Nepopoln, vendar še vedno posrečen žanrski eksperiment.