Bryan Bertino je širšemu občinstvu, še posebej pa ljubiteljem grozljivk, najbolj poznan po uspešnici The Strangers, ki je svoj minimalistični koncept (majhno število likov, preprosta zgodba, ki se odvije tekom ene noči na eni sami lokaciji) kompetentno pretvoril v sicer rahlo nedodelan, vendar učinkovit moderni slasher. Bertinov najnovejši celovečerec, psihološka nadnaravna strašljivka Vicious, ohranja nekatere režiserjeve zgoraj omenjene “zaščitne” znake, pa četudi ob tem žrtvuje bolj koherentno vsebino, ki bi uspela pritegniti gledalčevo pozornost. Na prvi pogled ima film preprost zaplet; Polly (Dakota Fanning), mlado dekle z več kot očitnimi travmami iz preteklosti, si skuša urediti življenje med bivanjem v družinski hiši, kjer nekega večera na vrata potrka skrivnostna starka s škatlo, ki od svojih začasnih lastnikov zahteva troje stvari – nekaj, kar imajo radi, nekaj kar sovražijo in nekaj, kar potrebujejo. Tekom noči se Polly znajde v boju za preživetje, pri tem pa se je prisiljena soočiti z zakopanimi osebnimi skrivnostmi ter nadnaravnimi silami, ki pa so morebiti zgolj produkt njene sesute psihe. Vicious je film, ki bo pri gledalcih pustil konfliktne občutke, saj zna biti enako fascinanten, napet in bogato atmosferičen kot tudi naporen, razvlečen in monoton. Gre za tiste vrste film, ki si več kot očitno želi biti ambiciozen, provokativen in privlačno enigmatičen, kar mu delno uspe; Bertino se znova izkaže kot odlični “arhitekt” strahu, ki ohranja napetost dogajanja s pomočjo temačnega vzdušja, dobro izbranih klavstrofobičnih lokacij in kot struna napetega suspenza, srce zgodbe pa predstavlja zavzeta igralska predstava Fanningove, ki ohranja gledalčevo radovednost tudi v najšibkejših trenutkih zgodbe. Slednjih je žal kar veliko in eden od najbolj očitnih je pretirano zamotana in nekoheretna zgodba, ki bo ob najavi odjavne špice najverjetneje izgubila pozornost večine gledalcev. A če nič drugega, je Vicious sinonim za film, kjer je potovanje pomembnejše od cilja, od gledalca pa je odvisno, če je pripravljen žrtvovati racionalnost za vizualno izkušnjo.
