Domači filmski Studio Siposh, najbolj znan po produciranju dokumentarcev in kratkih filmov z versko vsebino, ki pogosto hodijo na meji med informativnim in propagandnim, z enournim “avtobiografskim dokumentarcem” Na svoji strani ne skriva več svoje zavezanosti ideologiji desničarskega tabora na čelu s stranko SDS oz. njenim prvakom Janezom Janšo. Slednji tudi nastopa v pričujočem filmu kot sedeči pripovedovalec svoje življenjske zgodbe, ki pa je (pričakovano) prirejena za ciljno občinstvo; goreče podpornike Janše oz. stranke SDS. In četudi film v svojem opisu obljublja drugačen, bolj oseben portret prvaka slovenske desnice, bo vsakemu gledalcu zunaj kroga SDS volilcev jasno, da je Na svoji strani šolski primer propagandnega dokumentarca, kjer ni nič prepuščeno naključju in je povedano / prikazano točno tisto, kar Janša želi povedati / pokazati. V osnovi gre za še en njegov poskus, da bi v očeh slovenske javnosti izpadel kot pošten in marljiv delovni človek, intelektualni vizionar, večni mučenik naroda, zagrizen borec proti komunizmu (ni naključje, da film popolnoma ignorira skoraj 25 let njegovega življenja, ko je bil zagret podpornik komunistične partije) in Rambo slovenske osamosvojitve, ki je z lastnimi rokami osvobodil domovino. A tudi če odmislimo propagandno naravo izdelka, je Na svoji strani tudi s tehnične plati boleče monoton in dolgočasen film, ki bi estetsko in kreativno spadal v 80. leta minulega stoletja; Janša ni pretirano zanimiv in karizmatičen govorec (nenazadnje tudi sam prizna, da bolje piše kot govori), ponavljajoča struktura filma s statičnimi kadri sedenja Janše pred pustim ozadjem pa zgolj potrjuje dejstvo, da je bil film dirigiran s strani ljudi, ki nimajo niti najmanjšega pojma o tem, kako narediti gledljiv in zanimiv film. In da ne bo pomote; nič ni narobe, če si želi Janša na svoje stroške delati reklamo v obliki dokumentarnega filma, vendar pa naj za te podvige najame nekoga, ki bo njegovo agendo naredil vsaj gledljivo.