Četudi je podžanr “najdenih posnetkov” / izmišljenih dokumentarcev že pred leti izgubil na komercialni všečnosti, mu je ta upad priljubljenosti na ironičen način koristil; s tem je uspel opraviti rekonstrukcijo samega sebe in znova postati relavanten, pa četudi na bistveno manjši ravni finančnega izplena. Če pa potrebujete še dodaten dokaz, da je omenjeni podžanr še vedno kreativno živ, pa dajte priložnost okultni kriminalni grozljivki Strange Harvest, posneti v obliki izmišljenega dokumentarca, ki se vrti okoli lova na serijskega morilca. Tega tokrat predstavlja Mr. Shiney, sprevrženi klavec, ki za seboj pušča prizorišča naravnost gnusnih umorov naključno izbranih žrtev, policiji pa je njegov modus operandi popolnoma neznan; svoje prve zločine je izvršil v začetku 90. let, nato na lepem poniknil za skoraj dve desetletji in se kasneje vrnil z namenom, da bi izpeljal čudaški okultni ritual. Strange Harvest je navkljub skromnim produkcijskim zmožnostim in ponekod amaterski igri kompetentno narejen “dokumentarec”, ki uspe zbuditi gledalčevo pozornost s privlačnim misterijem, ki uspe zbuditi občutke strahu in nelagodja brez zatekanja k žanrskim klišejem in melodramatičnosti. Režiser, scenarist in montažer Stuart Ortiz, ki se je v preteklosti že spogledoval z žanrom najdenih posnetkov (njegov najbolj znani film je Grave Encounters), tudi tokrat pokaže veliko obrtniške spretnosti; močan suspenz, prepričljivi posebni učinki in zastrašujoča atmosfera poskrbijo, da zgodba tudi v najšibkejših trenutkih (ti se pokažejo posebej proti koncu, ko dogajanje zatava v območje okultnega / nadnaravnega) pritegne in ohranja zadovoljiv nivo “avtentičnosti”. Kot že rečeno; Strange Harvest niti približno ne doseže nivoja filmov kot sta The Blair Witch Project in The Poughkeepsie Tapes, a je še vedno dovolj privlačna poslastica za oboževalce filmov o serijskih morilcih.