Send Help predstavlja vrnitev Sama Raimija k žanru, s katerim se je proslavil; teatralne grozljivke, ki se ne sramuje ekscesnega oz. risankastega nasilja, absurdnih zapletov in karikaturnih likov. Zgodba sledi ekscentrični Lindi (Rachel McAdams) in njenemu arogantnemu šefu Bradleyju (Dylan O’Brien), ki med službeno potojo po strmoglavljenju letala kot edina preživela obtičita na samotnem tropskem otoku. Linda, navdušenka nad resničnostnimi šovi o preživetju v divjini, se kakopak zelo hitro znajde v novi situaciji, medtem ko Bradley ostaja zbegan, vse to pa privede do situacije, ko so njune družbene vloge nenadoma zamenjanje; šef postane podložnik in podložnica drži vse vajeti v rokah, kar pa privede do kopice nepredvidljivih zapletov. Send Help je sicer oglaševan kot grozljivka, vendar je ta oznaka nekoliko zavajajoča, saj se z izjemo zadnjih petnajst minut odvija kot pustolovska komedija o preživetju v divjini, ki se premeteno zanaša na najbolj zlajan v žanru romantičnih komedij; dva človeka, ki se ne preneseta, morata delati skupaj, da preživita, posledično pa se med njima razvije ljubezen. Raimi na srečo ni tako ziheraški in spretno obrača gledalčeva pričakovanja na glavo, hkrati pa očara z atraktivno vizualno podobo, obešnjaškim humorjem ter zafrkantskim tonom, zaradi katerega se film nikoli ne jemlje preveč resno. Slednje pa je tudi tisto, kar bi nekatere gledalce, še posebej tiste, ki pričakujete čistokrvno grozljivko, zmotilo; četudi je zgodba dokaj zabavna, ne premore dovolj trenutkov suspenza in vznemirljivosti, še večji problem pa so precej nadležni liki, še posebej Linda, ki jo film mnogo prepogosto potretira kot klišejsko piflarko z bizarnim obnašanjem. Navkljub tem problemov je Send Help povsem neškodljiva in kvalitetna zabava, ob kateri lahko za slabi dve uri pošljete možgane na pašo.