Za jasnejšo razlago naslova: pilllion je izraz za sopotnikov sedež na motorju, na simboličen način pa ga lahko označimo kot sinonim za “drugo violino” v razmerju oz. za tistega, ki se svojemu partnerju popolnoma podredi. Položaj slednjega prevzame sramežljivi gej Colin (Harry Melling), ki na božični večer v pubu uzre motorista Rayja (Alexander Skarsgaard), do katerega nemudoma vzpostavi močno privlačnost. Navkljub temu, da Ray poudari, da nima interesa za globje razmerje, se med dvojico zgodi ravno to; začneta se redno videvati in Colin kmalu spozna, da Ray pripada skupini gejevskih motoristov z močnim erotičnim BDSM fetišem, kar Ray preslika tudi v svoje zasebno življenje. Colin tako postane njegov sluga, ki mora zanj kuhati, pospravljati in ubogati vsak ukaz, kar mladeniču sprva ugaja, vendar pa njuno razmerje kmalu postavljeno pred težko preizkušnjo. Pillion je izredno žgečkljiva in provokativna erotična gejevska komedija, ki se ne boji gledalca postaviti v nelagoden položaj z odkritimi prizori spolnosti in iskrenega vpogleda v svet BDSM fetišev, vendar pa seks in golota nista uporabljena zgolj kot faktor šokiranja. Režiser in scenarist Harry Lighton namreč inteligentno, duhovito in prebrisano raziskuje napeto dinamiko med osrednjima likoma, ki se po začetnem popolnem podrejanju spremeni v bitko za nadzor, ta pa nehote razkrije njuna mnoga zamolčana čustva. Seveda Lightonu ta podvig ne bi uspel brez izbire perfektnih igralcev, kjer Melling in Skarsgaard postrežeta s svojima najboljšima (in tudi najbolj pogumnima) nastopoma v svoji karieri, film pa je še začinjen s presenetljivo toplim humorjem in ganljivostjo, ki najbolj pride do izraza v zadnji tretjini. Pillion bo seveda za marsikaterega gledalca preveč nelagoden film (in ne zato, ker bi bil gledalec homofob), saj se loteva precej občutljivih tematik, o katerih ne vemo veliko, vendar pa je pod črto zelo dobra romantična komična drama za odraslo publiko.