Jan Komasa je eden najvidnejših poljskih filmarjev ta hip, ki se je v zadnjih letih gledalcem najbolj zapisal v spomin predvsem z moderno klasiko Corpus Christi, s filmom Heel (oz. v nekaterih državah bolj poznan po naslovu Good Boy) pa se spušča v vode psihološkega trilerja in grozljivke. Film v prvi tretjini daje vtis še ene zgodbe o nedolžnem mladeniču, ki ga ugrabi družina neuravnovešenih posameznikov. Razlika je zgolj ta, da so tokrat vloge obrnjene popolnoma na glavo; ugrabljeni je neodgovorni, zadrogiran in nasilni lopov Tommy, ugrabitelji pa člani povsem običajne družine, ki živijo v odročni podeželski hiši in skušajo mladega prestopnika moralno rehabilitirati. Mladeniča zaklenejo v klet, mu okoli vratu nadenejo močno verigo in pred njim po televiziji predvajajo internetne posnetke njegovih “podvigov”. Ta nenavaden zaplet ponudi svež in domiseln pogled na žanr grozljivk o ugrabitvah in t.i. Stockholmskem sindromu, kjer začne žrtev postopoma simpatizirati s svojimi ugrabitelji. Heel je inovativen, duhovit in zelo napet miks grozljivke, črne komedije in psihološkega trilerja, ki ga poganjajo predvsem fenomenalne igralske predstave osrednje četverice Stephena Grahama, Andree Riseborough, Kita Rakunsena in Ansona Boona, med presežki pa ne smemo zanemariti odlične atmosfere, absurdnih preobratov in kakopak prav posebnega smisla za humor. Ob vseh opisanih dobrih plateh filma tako ni težko spregledati nekatere njegove šibkosti kot je občasno razvlečena zgodba in (pre)počasen tempo. Stocholmski sindrom, ki povzroča nelagodje, strah in smeh.