Irski filmar Damian Mc Carthy je zgolj z dvema celovečercema, folk grozljivkama Caveat in Oddity, postal eden od najbolj samosvojih in nepredvidljivih mojstrov groze in suspenza, kateremu je vedno uspel dodati ščepec privlačne ljudske folklore in črnega humorja. Zato je razumljivo, da je imel njegov naslednji film Hokum zelo zahtevno nalogo; odgovoriti na vprašanje o tem, kako po dveh zaporednih presežkih nadaljevati svojo ustvarjalno pot, ne da bi se ob tem preveč oddaljil od zmagovalne formule, hkrati pa bi to tudi uspešno nadgradil? Hokum sledi pisatelju Ohmu Baumanu, ki se sooča z ustvarjalno krizo, obenem pa ga še vedno preganja nerazčiščena travma iz otroštva, zato odpotuje na Irsko v odročni hotel, da bi v bližnjem gozdu razstresel pepel svojih pokojnih staršev, ki sta na tem kraju preživljala medene tedne. Ob prihodu je Ohm bolj ali manj precej zadirčen do osebja hotela, naklonjen je zgolj prikupni natakarici Fioni, ki pa nenadoma skrivnostno izgine, zato se jo odloči poiskati, vse sledi pa ga pripeljejo do apartmaja za mladoporočence, v katerem naj bi strašil duh čarovnice. Hokum vključuje vse zaščitne znake Mc Carthyjevih filmov; mračna gotska atmosfera navidez idiličnega hotela, prisotnost nadnaravnih sil, ki na simbolični ravni služijo raziskovanju univerzalnih humanističnih tem (tokrat sta to krivda in odpuščanje), prgoji epletanje ekscentričnosti irskega ruralnega okolja in psihološke groze ter znova prisoten črni humor. Lahko bi rekli, da pričujoči film sledi že znanim smernicam, kar do določene mere drži, toda Mc Carthy se znova izkaže kot mojster nepredvidljivega in enigmatičnega, hkrati pa mu uspe doseči dva cilja, ki sta pomembna za vsako dobro grozljivko; gledalca močno prestrašiti z briljantno izpeljanimi prizori groze, hkrati pa razviti psihološko kompleksen osrednji lik, ki nam je na začetku odvraten, proti koncu pa do njega vzpostavimo sočutje, za kar se je potrebno zahvaliti tudi odlični igralski predstavi Adama Scotta. Ali Hokum odkriva toplo vodo? Ne. Je v zadnji tretjini nekoliko predolg? Vsekakor… toda ti majhni napaki niti približno ne uničita gledalčevega užitka ob spremljanju še ene kvalitetne grozljivke.
