LGBT skupnost je bila v zgodovini sedme umetnosti žal pogosto uporabljena kot material za ceneno norčevanje, kar je zgolj okrepilo stereotipe in predsodke, ki jo je do skupnosti gojila širša javnost. Na srečo je v 90. letih prišlo do manjšega, vendar pomembnega premika pri gojenju tolerance do istospolno usmerjenih, kar je bilo razvidno tudi pri filmih; The Birdcage, sicer moderna predelava francoske klasične komedije La Cage aux Folles iz leta 1978, je eden od tistih filmov, ki je navkljub farsičnemu zapletu potisnil LGBT skupnost v ospredje in ji dati tako močan glas kot tudi jasno identiteto. Film spremlja zakonca Armanda (Robin Williams) in Alberta Goldmana (Nathan Lane), ki skupaj vodita priljubljeni gejevski nočni klub v Miamiju in se znajdeta pred težko preizkušnjo, ko Armandov sin naznani poroko s hčerko ultrakonservativnega senatorja (Gene Hackman). Osrednji zaplet filma je ta, da se morata gejevska zakonca pretvarjati, da sta heteroseksualca in s tem omehčati senatorjevo srce, kar pa kakopak vodi v cel kup nepredvidljivih situacij. The Birdcage je morebiti res filmska predelava, vendar jo lahko brez kančka dvoma uvrstimo med eno od najbolj huronsko smešnih komedij vseh časov, ki skoraj brezhibno dostavlja eno dobro šalo za drugo, za kar se je v prvi vrsti potrebno zahvaliti fenomenalnemu igralskemu ansamblu. Pri slednjemu šov kakopak ukradeta Williams in predvsem Lane, še posebej pohvalno pa je to, da svojima navidez stereotipnima likoma dodata ogromno čustvenih dimenzij in globine. Režiser Mike Nichols in scenaristka Elaine May gledalca zabavata z lahkotnim, vendar sofisticiranim humorjem, ki nikoli ne izpade neokusno, še bolj pomembno pa je to, da naslikata presenetljivo topel in sočuten portret LGBT skupnosti, kjer noben gejevski lik ni izkoriščen kot žaljiv gag. Film ima sicer nekaj težav s prepočasnim tempom, še posebej v zadnji tretjini, vendar to je povsem minorna napaka znotraj čudovito farsične, emocionalne in za počit smešne komedije, ki bo gledalcu vedno ogrela srce.