Lepotica in zver je klasična pravljica, ki je bila spisana v mnogih različicah in daleč najbolj priljubljeno, katero poznamo še danes, je ustvarila francoska pisateljica Jeanne-Marie Leprince de Beaumont. Pravljica o sprejemanju prave ljubezni, ki presega zgolj fizično privlačnost, je bila deležna tudi številnih filmskih adaptacij, seveda pa se večina gledalcev najbolj spomni čudovite Disneyjeve animiranke iz leta 1991. Navkljub temu pa ne gre za najboljšo adaptacijo omenjene pravljice; ta čast pripada češkoslovaški klasiki Beauty And The Beast v režiji legendarnega Juraja Herza, ki je pred tem že pustil močan vtis s kultno komično srhljivko The Cremator. Herzova intepretacija Lepotice in zveri ohranja okvirno pravljično zasnovo, vendar pa so tej dodani elementi temačne gotske grozljivke; Julie je hčerka revnega trgovca, ki je nekega dne zašel v skrivnostni dvorec in si zaradi kraje rože nakopal jezo bitja, podobnega orjaški ptici. Da bi rešila njegovo življenje, se Julie odloči odpotovati v dvorec, kjer z bitjem splete nenavadno prijateljstvo, ki pa se postopoma razvije v iskreno ljubezen. Beauty And The Beast je film, ki se zagotovo nikoli ne bo postaral ali pa postal produkt nekega pozabljenega časa; Herz je namreč ustvaril večno mojstrovino, ki po skoraj petdesetih letih še vedno izgleda neverjetno sveže, veličastno in predvsem ganljivo. Film ob pomoči osupljive scenografije, maske (videz moškega v ptičjem kostumu bi lahko brez težav izpadel smešen, vendar pa tokrat gledalca dejansko prestraši) in kostumografije ustvari vizualno privlačen svet, ki je enako pravljično očarljiv kot tudi gotsko zastrašujoč, k še boljšemu vzdušju pa prispevajo prepričljive igralske predstave (navduši predvsem čudovita Zdena Studenkova v vlogi Julie), nepozabna glasba, domiselna uporaba praktičnih učinkov in kakopak ohranjanje vsebinskega bistva pravljice Lepotica in zver z nekaterimi dobrodošlimi stilskimi spremembami. Beauty And The Beast je več kot film; je čudovita umetnina, ki bo gledalce vedno očarala kot tudi prestrašila.