Studio Hammer, ki je bil ustanovljen leta 1934 in se sprva osredotočal na produciranje noir kriminalk, komedij in pustolovskih filmov, se je v drugi polovici 50. let začel spogledovati s tedaj zelo popularnim žanrom grozljivke, kar se je izkazalo za pametno potezo; studio je v naslednjih dveh desetletjih dominiral v produkcijskih klasičnih grozljivk, ki niso bile zgolj kritiške in komercialne uspešnice, ampak hkrati filmi, ki so se globoko zasidrali v zavest sodobne popkulture, njihov vpliv pa je viden še danes. Dracula, svobodna adaptacija kultnega romana irskega pisatelja Brama Stokerja, predstavlja esencialen film znotraj podžanra vampirskih grozljivk, saj je javnosti prvič predstavil najbolj prepoznavno podobo vampirja; ta ni več očiten krvoločnež in pošast, ampak uglajen, mrakobno šarmanten in z morbidno erotično energijo napolnjen aristokrat, katerega pogosto tiha prezenca prestraši gledalca do kosti. Seveda je za to najbolj zaslužna karizmatična igralska predstava veterana Christopherja Leeja, ki se v filmu pojavi zgolj na vsake toliko časa, vendar je njegova interpretacija Drakule perfektna, saj odlično lovi ravnovesje med hladnim sadizmom in subtilno seksualno lakoto. Film režiserja Terenca Fisherja prepriča s preprosto, vendar razkošno scenografijo, dobrim tempom, izvrstno dostavljenimi prizori strašenja ter za 50. leta impresivnimi posebnimi učinki, ki presegajo celo marsikateri sodobni film. Kjer se filmu malce zalomi, je pri dejstvu, da je bil zelo očitno posnet za malo denarja in pod zahtevami studia, da njegova dolžina ne sme presegati ure in pol; v praski to pomeni, da je večina dogajanja omejena na zgolj peščico lokacij (četudi so te dobro izkoriščene), scenarist Jimmy Sangster pa je bil prisiljen izpustiti ali prilagoditi mnoge ključne dela Stokerjevega romana (menjave glavnih in stranskih likov v primerjavi s knjigo znajo biti precej moteče). Navkljub temu se zdi, da je Fisherjev Dracula včasih bolj, včasih pa manj uspešno premostil svoj omejen proračun in serviral zapeljivo, strašljivo in napeto klasično grozljivko, po kateri so vampirji postali ne zgolj pošasti, ampak zastrašujoči ljubimci.
