Nostalgija je močna reč, pravijo, in v zadnjih letih smo priča eksploziji priljubljenosti vsega, kar diši po 80. in 90. letih, bodisi gre za glasbo, oblačila ali vizualno estetiko filmov. Vonj po obdobju generacije X in milenijcev kakopak mnogim diši zaradi vračanja v svet, ko so bile stvari lepše in bolj preproste, toda gre za zgolj idilo, pod katero se je skrivala temna plat, še posebej zaradi naše vse močnejše navezanosti na dosežke moderne tehnologije (televizija, internet), ki nas je posledično pahnila v odtujene odnose, osamljenost in izgubo identitete. S temi problematikami se na svojevrsten način ukvarja satirična meta grozljivka Buddy, ki se vrti okoli priljubljene otroške oddaje It’s Buddy (gre za zelo očitno imitacijo oddaj za otroke iz konca 90. let tipa Barney and Friends, v katerih so nastopale atropomorfne živali); naslovni junak je oranžni samorog s čarobnimi močmi, ki v oddaji nastopa skupaj z otroci, ki mu morajo vračati večno ljubezen. Toda ko deklica Benny (odlična Delaney Quinn) zgrožena ugotovi, da se Buddy ob izbruhih jeze spremeni v psihopatskega morilca, se odloči za beg, to pa ogrozi usodo oddaje. Buddy je posrečen filmski eksperiment, ki posvoji filtrirano “resničnost” retro otroških oddaj in z izjemno natančnostjo poustvari njihov svet kričečih kostumov, barvite scenografijo in za lase privlečenih dialogov o ljubezni in prijateljstvu. Vzporedno s tem režiser Casper Kelly razvija še resničnost, ki obstaja zunaj Bennyjeve oddaje, kjer otroci ostajajo nerazumljeni, starši skregani in zidovi družinskih hiš obremenjeni z nerazčiščenimi travmami, izgubami in nasiljem. Navkljub temačnemu sporočilu in absurdni količini ogabnega risankastega nasilja pa film uspe venomer obdržati sprevržen smisel za humor, ki bo gledalca hkrati spravil v smeh kot tudi v zadrego. Na prvi pogled se zdi, da Buddy zgolj zvesto sledi trendovskim valovom obujanja filmskega retro stila 90. let, vendar pa je mnogo več kot to; je srhljiv in duhovit opomnik o tem, kako nas je svet televizijske zabave oropal humanosti in pustil čustvene rane tudi na naših otrocih.
