“Kdo je Keyser Soze?” To vprašanje gledalcu zastavi kriminalni triler The Usual Suspects, sicer drugi celovečerec Bryana Singerja, ki je ob pomoči zvitega scenarija Christopherja McQuarrieja poskrbel za rojstvo ene najbolj zloveščih filmskih ugank 90. let, ki je mnoge gledalce očarala, spet druge pa ujezila. Keyser Soze je mistični lik, ki visi na glavami petih kriminalcev, ki jih prvič srečamo na policijskem zaslišanju, saj so osumljeni vpletenosti v krajo tovornjaka, vendar jim policija krivde nikakor ne uspe dokazati, peterica pa se v priporu odloči izpeljati navidez preprost rop. In če jim zadeve sprva stečejo kot po maslu, se peterica kmalu znajde pod težkim izzivom; opraviti morajo tvegano nalogo za skrivnostnega kriminalca in preprodajalca drog Keyserja Sozeja. The Usual Suspects je sprva zastavljen kot klasična kriminalka, vendar pa je z vsakim novim obratom jasno, da Singer in McQuarrie sledita logiki osrednjih likov, ki so obsedeno zapičeni v eno interpretacijo videnega, pri tem pa pomembnih sledi ne opazijo, pa četudi se nahajajo pred njihovim nosom. Film odlikuje spretna raba kamere, nelinerna pripovedna nit, pogosti časovni preskoki med preteklostjo in sedanjostjo, ki so po zaslugi odlične režije in močnega scenarija nemoteči in ohranjajo rdečo nit filma, ne manjka pa tudi črnega humorja. Ob vseh opisanih aduti ne velja pozabiti odlične igralske zasedbe (Kevin Pollak, Stephen Baldwin, Benicio del Toro, Gabriel Bryne in predvsem Kevin Spacey v svoji najbolj kompleksni vlogi doslej) in končni rezultat je privlačen skrivnostni triler, ki postreže z enim od najbolj šokantnih preobratov v zgodovini filma. Škoda le, da sam preobrat od drugem ogledu ne zadane tako močno kot prvič in s tem film izgubi nekaj naboja, toda The Usual Suspects je vseeno dovolj inteligentna in napeta kriminalka, vredna večkratnega ogleda.