Nekaterim filmom uspeh preprosto ni usojen; Paul W. S. Anderson je leta 1995 prepričal občinstvo s svojo simpatično filmsko adaptacijo kultne pretepaške igre Mortal Kombat, za svoj naslednji celovečerec pa si je proti pričakovanjem izbral nekaj bolj ambicioznega in predvsem provokativnega. Event Horizon ni bil mišljen kot še ena vesoljska grozljivka iz 90. let, ampak kot zastrašujoče atmosferičen in nepopustljivo krut izlet v dobesedni pekel, skrit v dimenziji za zaprtimi vrati naslovne vesoljske postaje, ki je leta 2040 izginila neznano kam. Film se odvija sedem let kasneje in spremlja člane odprave reševalne postaje Lewis & Clark, ki je poslana na območje, kjer naj bi pred kratkim sprejeli signal iz omenjenega pogrešanega plovila. Posadka ob prihodu ugotovi, da se v jedru Event Horizona skriva eksperimentalni gravitacijski pogon, ki lahko ukrivi razdaljo med dvema točkama v vesolju in ustvari umetno črno luknjo, poleg tega pa je razkrita srhljiva usoda članov pogrešanega plovila. Film Event Horizon je ob izidu leta 1997 tako kritiško kot komercialno pogorel, tekom let pa je pridobil ogromno bazo oboževalcev, ki so ga podvzginili na raven krivično pozabljene kultne klasike 90. let. Četudi je oznaka kultna klasika pretirana, pa je kasnejši odziv občinstva upravičen, saj je Event Horizon navkljub štorasti montaži (Anderson je mora film iz prvotnih dveh ur skrajšati na 95 minut) in plitki zgodbi presenetljivo učinkovit in strašljiv film, ki ni zgolj še ena načičkana grozljivka iz 90. let, ampak globoko atmosferična, vizualno impresivna in na več mestih kot struna napeta grozljivka, ki črpa navdih iz ogabne telesne groze Cliva Barkerja, na svoji strani pa ima še odlično igralsko zasedbo, kjer zasijeta predvsem Sam Neill in Laurence Fishburne, pa četudi groba montaža žrtvuje globino njunih likov. Event Horizon je morebiti nekoč bil mojstrovina (tega ne vemo, ker so se izbrisane scene izgubile), vendar pa je kot celota nekoliko nepopoln film, še vedno pa gre režiserjev najbolj ambiciozen in celo eksperimentalen projekt v karieri, kar je vsekakor vredno pohvale.
