Darren Aranofsky je režiser, ki se rad poglablja v temačne globine človekove podzavesti in njegovih najbolj divjih impulzov, med katerimi spadata tudi obsedenost s perfekcijo. Black Swan odpre gledalcu vrata v svet baletne umetnosti, ki tokrat postane poligon za telesno samouničenje in predvsem posameznikov padec v norost zavoljo seganja po (pre)visokih umetniških in lepotnih standardih. Nina (presunljiva Natalie Portman) je ambiciozna mlada baletka, kateri se življenje obrne na glavo, ko prejme glavno vlogo belega / črnega laboda v slovitem Labodjem jezeru. Kar se sprva zdi kot Ninina priložnost, da postane novi veliki up baletnega sveta, se kmalu spremeni v nekaj bistveno bolj mračnega; dekle naglo podleže svojim najglobljim strahovom kot so kronična nesamozavest, seksualna zavrtost in goreča ljubosumnost do tekmic, za katere je prepričana, da ji želijo odvzeti vlogo. Film Black Swan je bil ob izidu deležen obtožb o plagiatorstvu, ki so sicer nekoliko na mestu; vsebinska in stilska podobnost s japonsko anime klasiko Perfect Blue je zelo očitna in zdi se, da na več mestih Aranofsky precej nesubtilno vleče vzporednice z omenjenim animiranim filmom, zato so obtožbe delno upravičene. Navkljub temu pa bi bilo film Black Swan krivično označiti za nesramen plagiat; Aranofsky je dovolj spreten in zavesten režiser, da že znani zgodbi o obsedenosti in norosti doda ogromno lastnega avtorskega pečata, značilno mračnjaško atmosfero in pričakovano zastrašujoč epilog brez srečnega konca oz. upa za odrešitev. Kombinacija vseh adutov ustvari vizualno razkošen, strašljiv in na bizaren način izredno katarzičen flm, ki ga poganja vrhunska igralska preobrazba Portmanove, ki je bila med drugim zasluženo nagrajena z oskarjem. Black Swan je film, ki večni problematiki človekovega večnega hrepenenja po popolnosti doda nove dimenzije in ustvari pristno psihološko grozljivko, ki jo gledalec zlepa ne pozabi.