Birdman (s podnaslovom The Unexpected Virtue of Ignorance) z naslovom cilja na alter ego glavnega junaka, ki je bil nekdaj resničnost, sedaj pa predstavlja zgolj glas njegove podzavesti; Riggan Thompson (fenomenalni Michael Keaton) je odsluženi igralec, ki je svoje čase privabljal množice v kostumu superheroja Birdmana, na stara leta pa si želi uspeti kot gledališki režiser in igralec na Broadwayju, čeprav so mu okoliščine vse prej kot naklonjene. Poleg težavnih sodelavcev, zapletenih ljubezenskih afer, majavega odnosa s svojo odtujeno hčerko in snobovskih gledaliških kritikov, ki si navdušeno želijo njegovo predstavo pokopati, se Thompson srečuje s krizo srednjih let; kako zapustiti vlogo, po kateri si najbolj poznan, četudi te občinstvo morebiti sploh ne želi videti na drugačen način? Birdman je eden najbolj ambicioznih in tehnično izpiljenih izdelkov režiserja Alejandra Gonzalesa Innarituja, ki postreže z močnim metafizičnim vzdušjem (Tako Keaton kot Edward Norton igrata pretirani različici samega sebe) in ciničnim smislom za humor, ob katerem ne manjka konkretnih udarcev na stanje filmske industrije in filmske kritike, ki sta zadnja leta v močnem kreativnem zatonu. Mogoče se zdi, da je Birdman nekoliko preveč ambiciozen film, vendar pa Innaritu doseže skoraj vse cilje na izredno prefinjen način ter z ravno pravšnjo kombinacijo inteligence in humorja, bogati igralski ansambel pa se odlično znajde v labirintskem načinu posredovanja zgodbe, ki se odvija kot dve uri dolg neprekinjen kader. Birdman je ena od redkih iskrenih, zabavnih in ganljivih filmskih satir zadnjih let.