Gradbeni inženir Ivan Locke (Tom Hardy) se po končanem delavniku odpravi na vožnjo, ki bo v nekaj urah popolnoma spremenila njegovo življenje. Najprej ga pokliče nekdanja sodelavka, s kateri je pred časom skočil med rjuhe, sedaj pa sama čaka v bolnišnici, da bo rodila njunega otroka. Sledi telefonski klic žene in dveh najstniških sinov, ki nestrpno pričakujejo njegov prihod domov. Povrhu vsega tega pa mora Locke poskrbeti za kaos, ki vlada na gradbišču večer pred realizacijo izredno pomembnega projekta. Film Locke je film s hkrati preprostim kot tudi zahtevnim konceptom; odvija se v (skoraj) realnem času na eni lokaciji (notranjost avtomobila) in z zgolj enim protagonistom, ki mora v rekordno hitrem času sprejeti cel kup usodnih odločitev. Ali ostati zvest svoji družini ali prevzeti odgovornost za nosečnost skrivne ljubimke? Je kariere bolj pomembna od posameznikove sreče? In predvsem; ali lahko ena odločitev sproži cel kup ostalih odločitev, ki bodo Lockovo življenje obrnile na glavo? Obdržati gledalčevo pozornost za slabo uro in pol s takšno tveganim konceptom je kakopak nekaj, kar se lahko spremeni v bodisi zmagoslavje ali polom. Locke se izkaže za zmagoslavje, saj ima na svoji strani enega najboljših igralcev na svetu; Tom Hardy je v naslovni vlogi preprosto fenomenalen in postreže s svojo daleč najbolj kompleksno in emocionalno predstavo doslej, še posebej zato, ker nam uspe približati lik prešuštnika in lažnivca, ki pa mu vest narekuje, da končno vzame usodo v svoje roke in predvsem ne sledi stopinjam svojega pokojnega očeta, ki ga kot nevidni potnik spremlja med vožnjo skozi noč. Locke je tako izredno posrečen filmski eksperiment, ki bi lahko v vsakem trenutku postal dolgčas, toda namesto tega smo priča dramskemu trilerju z visoko mero suspenza, ob katerem bo gledalec večkrat začudeno ugotovil, da mu srce pospešeno bije, pa četudi je zgolj priča telefonskim pogovorom v avtomobilu. Sklepanje odločitev še nikoli prej ni bilo tako napeto.