Režiserka Kelly Reichard je znana kot filmarka, ki ima poseben čut za prikazovanje težkih življenjskih preizkušenj t.i. malega človeka, katerega eksistenca drugače ne bi pustila večje sledi na tem svetu, pa četudi je njegova zgodba in ovire, s katerimi se sooča, ključnega pomena za razumevanje gibanja sveta. Z drugimi besedami; Reichardova gledalcu razgalja zamolčana življenja ljudi, ki so bodisi potisnjeni na rob družbe ali pa se vrtijo v krogih, o katerih čezlužno občinstvo ne ve praktično ničesar. Minimalistični dramski triler Night Moves se na površju dotika za današnje čase zelo aktualnega vprašanja o etičnosti radikalnih ukrepov pri izpostavljanju pomembnih družbenih problematik kot je varstvo okolja; glavni junaki filma so namreč trije okoljski aktivisti, ki se odločijo razstreliti hidroelektrični jez v upanju, da bi temu dejanju sledilo še več podobnih radikalnih akcij. Trojica nalogo uspešno izvede, vendarpa kmalu zatem v medije pricurlja novica, da je v eksploziji umrl nedolžen človek, kar postopoma zlomi trdno voljo trojice. Navkljub okoljevarstvenemu ozadju je Night Moves bolj tiha, zadržana in hladna psihološka drama o ceni ekstremizma ter krivdi, ki je posledica nepremišljenega dejanja. Reichardovo tako bolj kot problematika ogroženosti okolja s strani naraščujočega vala materializma zanimajo odnosi med glavnimi junaki in kako se njihove osebnosti začnejo spreminjati, ko se soočijo s krvavim davkom ekoteroristične akcije. Nekatere gledalce bo odsotnost konkretnejšega sporočila o okoljski problematiki morebiti zmotila, hkrati pa bodo morali biti nekoliko potrpežljivi s počasnim razvojem zgodbe, toda odlične igralske predstave, vrhunska temačna atmosfera in nenazadnje tudi subtilno problematiziranje radikalnosti v današnjem svetu so tako močni aduti, da film dvignejo na raven mojstrovine. Obvezen ogled za tiste, ki na svet gledajo zelo široko.