Riddley Scott kot režiser. Priznani ameriški pisatelj Cormac McCarthy kot scenarist. Zvezdniški ansambel v sestavi Michael Fassbender, Penelope Cruz, Cameron Diaz, Bruno Ganz, Brad Pitt in Javier Bardem. Zgodba: obetaven mlad odvetnik poskuša obogateti na račun tveganega posla z mamili, vendar mu sreča kmalu zatem obrne hrbet in tako postane tarča maščevalnega narkokartela. Ti podatki so bili dovolj, da je bil The Counselor eden najbolj pričakovanih filmov leta 2013, ki pa se je na koncu po mnenju mnogih izkazal za veliko razočaranje. Kritiki so film razglasili za navadno zmedo, gledalci pa so se zgolj praskali po glavi in skušali dešifrirati, kaj točno sta Scott in McCarthy sploh želela doseči. Odziv javnosti je sicer razumljiv, saj je The Counselor nenavaden in problematičen film, ki bi bolje funkcioniral v obliki literarnega dela; četudi so prvi napovedniki obljubljali napet akcijski triler, je film v prvi vrsti karakterna drama, ki temelji na dolgih filozofskih razpravah na temo pohlepa, zahodne dekadence ter morale. Je film zaradi tega slab? Odvisno od gledalčevih pričakovanj. Po eni strani je treba občudovati drznost Scotta in McCarthyja, da sta s skupnimi močmi ustvarila nekonvencionalen, provokativen in namerno enigmatičen film, ki prepriča z odličnimi igralskimi predstavami, izvrstnim črnim humorjem ter mnogimi šokantnimi preobrati, ki so izraziti šele v drugi polovici. Filmu se bolj zatika v prvi polovici, ki je izredno nefokusirana, plitka in napolnjena s površinskim liki, ki delujejo kot karikature, hkrati pa zgodba postreže s celim kupom absurdnih trenutkov. A gledalec, ki bo vztrajal, slej ko prej pride do ugotovitve, da je The Counselor zmeda od filma, vendar hkrati fascinantna zmeda od filma. To pa je neprimerno bolje kot da bi se film utopil v morju sive povprečnosti.