It Felt Like Love je celovečerni prvenec režiserke Elize Hittman, ki je letos navdušila s pretresljivo dramo Never Rarely Sometimes Always in očitno je, da je filmarka že od nekdaj fascinirana nad življenjem mladih ljudi in njihovimi soočanji s samimi seboj v najbolj občutljivih obdobjih odraščanja. Ena od teh je tudi 14 – letna Lila, ki začenja spolno dozorevati, druženje z najboljšo prijateljico, ki menjava fante kot za stavo, pa še dodatno razburijo njene hormone. Ker pa je povrhu tega Lila še izredno sramežljiva, nesamozavestna in željana pozornosti, tekom osamljenega poletja vrže oči na fanta, s katerim želi na vsak način izgubiti nedolžnost z globokim upanjem, da se bo iz njunega odnosa rodila ljubezen. It Felt Like Love bi glede na okvirni zaplet lahko označili za lahkotno mladinsko romantično dramo, vendar temu še zdaleč ni tako; gre za intimno, poetično, tiho in melahnolično pripoved o osamljenosti, ki gledalca zadane v srce zato, ker je tako boleče realistična. Hittmanova je mojstrica lova na detajle, ki uspejo zgodbo obogatati z izvirnim simbolizmom in kjer so včasih podobe bistveno bolj pomembne od dialogov. Tudi Lilina pripoved ne potrebuje veliko besed, še posebej po zaslugi odlične glavne igralke Gine Piersanti, katere večno otožni obraz izraža tako strah, izgubo zaupanja kot tudi bolečine, še posebej, ko se je v želji po pozornosti pripravljena ponižati in pustiti obravnavati kot nepomemben kos mesa. It Felt Like Love je film, ki ne imitira resničnosti, ampak je resničnost. Sladka, grenka in mestoma tudi kruta.