London, leta 1962. Jedrsko orožje postaja vse večja grožnja svetu in močne napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki se še posebej odražajo preko t.i. kubanske krize, napovedujejo morebitni izbruh verjetno najbolj smrtonosne vojne, ki bi lahko pokosila več sto milijonov ljudi. Sredi kaosa in negotovosti se znajdeta tudi Ginger in Rosa, najboljši prijateljici, ki želita odrasti, četudi se hkrati še vedno izogibata odgovornosti in svojim staršem povzročata sive lase, edino uteho pa jim predstavlja Gingerin oče Roland, ki je močan zagovornik svobodnjaštva, liberalizma in upora zoper avtoriteto, kar pa s seboj prinaša tudi tragične posledice za vse vpletene. Ginger & Rosa je hkrati zapleten kot preprost film; preprost v tem smislu, da navkljub močno izpostavljenemu zgodovinskega ozadju film ni ideološki ali pretirano političen, saj daje bistveno več prostora intimni zgodbi o odraščanju dveh svobodomiselnih deklet, ki bi se radi osvobodili spon konzervativno naravnane družbe, vendar pa jima po drugi strani nad glavama visi grožnja o koncu sveta, ki bi ga morebiti povzročila jedrska vojna. Režiserka in scenaristka Sally Porter odlično ujame duh paranoje in negotovosti sveta na začetku 60. let, z modro odločitvijo, da se zgodba odvija daleč stran od epicentra izbruha vojne, pa filmarka hkrati nazorno prikaže, kako lahko tudi dogodki čez lužo vplivajo na kolektivni premik miselnosti ter občutka, da je usoda ZDA v bistvu usoda vseh nas. A kot že rečeno; Ginger & Rosa je v prvi vrsti film o prijateljstvu, izdaji, razočaranju ter težkih lekcijah odraščanja, podkrepljen z odlično igralsko predstavo Elle Fanning, ki se razgali pred gledalcem s široko paleto emocij in čudovite ekspresivne igre. Šcepec britanskega črnega humorja, vzdušno poustvarjenje 60. let ter zgodba z močnim čustvenim epilogom pa so še dodatni aduti, ki jih ima Porterjeva v rokavu. Ginger & Rosa je ganljiv film, ki zgovorno prikaže moč metaforičnega prihoda vojne pred vrata domov nedolžnih ljudi.