7. julija 2017 je v prostore bančne podružnice Wells Fargo vkorakal 33 – letni Brian Easley in eni od uslužbenk predal sporočilo, da bo razstrelil banko, če se mu na bančni račun ne nakaže 892 dolarjev, katere mu je dolgovala ameriška veteranska organizacija (VA). Film Breaking je sočutna dramatizacija omenjenega dogodka, ki se bolj kot na samo obleganje banke osredotoča na Easleyjev lik, ki je predstavljen kot še eden od mnogih od družbe in sistema pozabljenih posameznikov, kateri so se prisiljeni zatekati k radikalnim odločitvam, da bi lahko uveljavili svoj prav. Ta sočuten pristop do resničnega dogodka je dvorezen meč; po eni strani se uspe distancirati od neokusne senzacionalnosti tragične zgodbe, vendar pa lahko hkrati zbudi vtise močno sentimentalne in politično korektne moralke. Breaking na srečo ni ne prvo ne drugo; glede na to, da je bil scenarij spisan na podlagi novinarskega članka o omenjenem dogodku, se film – vsaj za hollywoodske razmere – presenetljivo zvesto drži resničnih dejstev in ne pristaja na solzavo melodramatičnostl. Glavni razlog, da film povečini dobro funkcionira, je vsekakor izvrstna igralska predstava Johna Boyege v glavni vlogi, ki je po blamiranju v kozmetičnih Star Wars spektaklih vendarle uspel uloviti projekt, kateri mu daje priložnost za izkazovanje širokega igralskega spektra. Glede na okvirni zaplet bi Breaking lahko označili za še eno generično kopijo klasike Dog Day Afternoon in na trenutke se vplivi omenjene mojstrovine poznajo, filmu pa hkrati zmanjka nekaj sape pri podajanju bolj konkretnega kritičnega sporočila o mačehovskem odnosu sistema do ameriških vojnih veteranov. Četudi zgodba na več mestih pojasni, kaj je Easleyja pripeljalo do te dramatične točke v življenju, pa se vseeno zdi, da bi film lahko bil še bolj poglobljen in udaren, tako pa mu žal zmanjka nekaj potrebnih ugrizov, ki bi gledalca prisili k razmisleku. Breaking tako bolje funkcionira kot humanistično naravnana drama o človeku brez izhoda kot pa družbeno angažiran udarec v čelo sistema.