Robert Eggers se je do leta 2015 pilil predvsem na področju kratkega filma z izvrstnimi pokloni klasičnim grozljivkam in južnjaški gotiki (še posebej mojstrovina Brothers), vendar so bili ti projekti zgolj generalka za njegov veliki podvig; celovečerni prvenec v obliki okultne strašljivke The Witch. Film, postavljen v Novo Anglijo okoli leta 1630, spremlja sedemčlansko družino, ki je zaradi verskih razlogov izobčena iz svoje skupnosti in si v želji po novem življenju zgradi kmetijo ob robu samotnega gozda. Kmalu po njenem prihodu se začnejo na območju odvijati nenavadni dogodki; najmlajši član Samuel izgine neznano kam in ga nekaj dni kasneje najdejo mrtvega, preostali otroci so prepričani, da lahko komunicirajo z domačimi živalmi, družino pa iz dneva v dan pretresajo nove tragedije v obliki slabega pridelka, lakote in drugih bizarnosti. Eggersov film je bil ob izidu razglašen za eno najboljših grozljivk 21. stoletja in to popolnoma drži; The Witch je kombinacija vsega najboljšega, s čimer se je Eggers spogledoval v svojih kratkih filmih, hkrati pa tudi njihova impresivna nadgradnja. Gledalca bo najprej očarala zavidljiva produkcija (kar je še posebej občudovanja vredno zaradi dejstva, da je bil film posnet za skromnih 4 milijone dolarjev), za omenjeni žanr presenetljivo visoka mera zgodovinske avtentičnosti, vrhunsko spisani dialogi, ki jih bo gledalec brez težav razumel, pa četudi so zaznamovani s tedanjim arhaičnim dialektom in čudovitimi igralskimi predstavami, med katerimi kakopak najbolj zasije tedaj novinka Anya Taylor-Joy. A tisto, kar film The Witch dvigne med mojstrovine, je Eggersovo izvrstno oko za detalje in neprekosljiv občutek za stopnjevanje napetosti, ki strah spremeni v takšno grozo, ki jo le redkokdaj uzremo na velikem platnu v tako zastrašujoče preprečljivi obliki. Eden od tistih hvaljenih filmov, ki so svoj sloves še kako zasluži; The Witch je brez dvoma ena od velikih filmskih klasik 21. stoletja.