Mel Brooks upravičeno nosi naziv kralja filmske parodije, katerega stil in prefinijenost še danes (sicer bolj ali manj neuspešno) skušajo posnemati mnogi. In enega od vrhuncev njegovega ustvarjanja predstavlja komična grozljivka Young Frankenstein, ki bi jo na površju označili za parodijo klasičnih grozljivk studia Universal kot so Frankenstein, Wolfman, The Invisible Man, Bride of Frankenstein in The Mummy. V filmu spremljajo koleričnega dr. Fredricka Frankensteina, vnuka slovitega znanstvenika, ki odpotuje v Transilvanijo, da bi se lotil tveganega poskusa obuditve trupla in s tem dokazal, da njegov dedek vendarle ni bil zgolj norec z božjim kompleksom, ampak briljantni znanstvenik. The Young Frankenstein resda funkcionira kot zbirka posrečenih gagov, absurdne fizične komedije in referenčnih šal, vendar pa je mnogo več kot to; četudi se pogosto norčuje iz žanrskih klišejev klasičnih filmskih grozljivk, jim po drugi strani izkaže spoštljiv spomenik, še posebej vizionarskemu Jamesu Whalu, ki je leta 1931 prestrašil svet s klasiko Frankenstein. Še več; Brooksov film je bil posnet na istih lokacijah in z rekviziti, ki jih je uporabil Whale pri snovanju svoje mojstrovine, kar še bolj izkazuje, da je pričujoča parodija mnogo več kot zgolj poligon za stresanje šal. Seveda pa je film še vedno v prvi vrsti za počit smešna komedija zmešnjav s premišljenimi šalami, ki skoraj vedno zadanejo v polno in nikoli ne delujejo nepovezano s pripovedno nitjo, kar pomeni, da so tako zgodba kot komični vložki spretno prepleteni v smiselno mrežo. To pa ne bi bilo možno pred izvrstne igralske zasedbe, kjer največ smeha izvabijo Gene Wilder, Mary Feldman kot Frankensteinov pomočnik Igor in Peter Boyle kot mutasta pošast, ki se na smrt boji ognja. Ne zgolj vrhunska parodija, ampak ena najboljših filmskih komedij vseh časov.