Psihološki nadnaravni triler The Mothman Prophecies temelji na (menda) resničnih dogodkih, ki so se pripetili med novembrom 1966 in decembrom 1967 v mestecu Point Pleasant  (zvezna država Virginia). Kolikor je to res ali ne, je prepuščeno gledalčevi intrepretaciji, vsekakor pa tako film kot knjižna predloga Johna Keela temeljita na urbani legendi o veščarju, nenavadnem bitju z žarečimi rdečimi očmi in velikanskimi krili, njegova prisotnost pa naj bi napovedovala prihod katastrofe. Veščar se prikaže tudi glavnemu junaku filma, novinarju Johnu in njegovi ženi, s katero doživita prometno nesrečo, kmalu zatem pa ona podleže nepojasnjeni bolezni. Dve leti kasneje John po naključju prispe v Point Pleasant, kjer so mnogi sprebivalci podvrženi nenavadnim halucinacijam, ki so lahko znamenje nove veščarjeve prerokbe. Film se lahko pohvali s prepričljivo temačno atmosfero, ki glavnega “zlikovca” (veščarja) ves čas drži nekje v ozadju kot nevidno silo, ki ima popoln nadzor nad dogajanjem, medtem ko so človeški liki bolj ali manj lutke v njegovih krempljih. To ni film, ki se zanaša na nenadne skoke v kamero in ceneno strašenje gledalca, ampak vse svoje upe polaga v grajenje ozračja, ki na več mestih spominja na bolj prizemljeno različico Twin Peaksa. Lepilo, ki drži film skupaj tudi v najšibkejših trenutkih, pa je nedvomno Richard Gere v eni od svojih najboljših igralskih predstav, medtem ko so preostali liki bolj ali manj pozabljivi, igra pa standardna. The Mothman Prophecies je učinkovita nadnaravna grozljivka, ki gledalca uspe prestrašiti, ne da bi se ob tem zatekal k preverjenim trikom.