Children of the Corn je ena od bolj priljubljenih kratkih zgodb literarnega kralja groze, Stephena Kinga in njena filmska adaptacija je bila sprva zamišljena kot zvesta priredba knjižne predloge. King je za film spisal scenarij, ki pa je bil za studijske kravatarje premalo komercialno všečen in bizaren, zato ga je George Goldsmith spremenil v bolj konvencionalno slasher grozljivko. Film Children of the Corn je sicer zelo ohlapna priredba zgodbe, ki ohranja zgolj okvirni koncept majhnega podeželskega mesta, katerega edini prebivalci so otroci, vključeni v bizarni kult častilcev koruze pod vodstvom diaboličnega preroka Isaaca. Zunaj tega je film dokaj predvidljiva roba, ki ne bi mogla dišati bolj po 80. letih; osrednja lika sta namreč lepa in osebnostno dolgočasna zaljubljenca (Peter Horton in Linda Hamilton, ki ne bi mogla delovati bolj nezainteresirano), ki ponesreči povozita otroka, med iskanjem pomoči pa prispeta v že omenjeno mesto in postaneta tarča otroškega kulta. Kot že rečeno, je pričujoči film tiste vrste film, ki se mu leta še kako poznajo; skoraj vsak kader, struktura zgodbe, posebni učinki in delno tudi melodramatična igra dajejo močno aromo po 80. letih, kar pa je na nek bizaren način tudi očarljivo in mamljivo. Children of the Corn je resda zastarel, neprepričljivo odigran in boleče predvidljiv film, toda bilo bi krivično reči, da je slab, saj njegove šibkosti prispevajo k temu, da je gledalec na nek nenavaden način s filmom navdušen. Izdelek se prav tako lahko pohvali z dobrim tempom in prefinjenim občutkom za misterij, ki pride do izraza v prvi polovici, nadaljevanje pa je kakopak klasična melodramatična zmešnjava, ki je bila produkt tistega časa. Children of the Corn je tako zastarela, ampak še vedno nenavadno očarljiva B grozljivka, ki jo gledalci verjetno obožujejo zaradi močne nostalgične vrednosti.

Ocena