Ni potrebno preveč razgibavati možganske celice, da bi ugotovili, od kod je režiser in scenarist Shane Atkinson črpal navdih za svoj celovečerni prvenec, južnjaško neo-noir kriminalko LaRoy, Texas; vpliv ekscenetričnih kriminalnih trilerjev bratov Coen je viden v skoraj vsakem kadru, kar pa je tudi edina šibkost sicer kompetentno narejenega malega trilerja, kjer ne manjka odštekanih likov, morbidnega črnega humorja in nepredvidljivih zapletov. Dogajanje je postavljeno v naslovno teksaško mestece, kjer prodajalec Ray preko gobezdavega zasebnega detektiva Skipa (izvrstni Steve Zahn v eni od svojih presenetljivo najbolj čustvenih igralskih predstav) ugotovi, da ga njegova žena vara in medtem, ko skuša narediti samomor, v njegov avto vstopi neznanec, ki ga zamenja za najetega morilca in mu obljubi visoko vsoto denarja, če bo odstranil željeno tarčo. Ray, še vedno prepričan, da lahko reši svoj zakon, v denarju vidi priložnost, da bi ženi izpolnil dolgoletne sanje o odprtju lepotilnega salona, zato sklene ponudbo in se spusti v nevarno igro zamenjanih identitet, nasilja, dvojnih iger in čiste človeške neumnosti. LaRoy, Texas je film o malih ljudeh, ki po naključju postanejo kriminalci in jih vsaka odločitev pelje do še večje katastrofe, kar je sicer pogosto uporabljen motiv v modernih kriminalkah, vendar na srečo Atkinson dogajanju doda dovolj lastnega avtorskega pečata, da s tem film ne izpade kot nesramna kopija klasik kot sta Fargo in Blood Simple. Posrečene šale, odlične igralske predstave, venomer napeto dogajanje, pospremljeno z domiselno uporabo kitarske glasbe in živahen tempo uspejo brez večjih težav zabavati gledalca vse do nastopa odjavne špice, Atkinson pa se obenem ne boji spogledovanja s tragedijo, kar je še posebej izrazito v zadnji tretjini, kjer se humor umakne dramatičnosti. LaRoy, Texas svoj obstoj vsekakor dolguje filmom bratov Coen, vendar pa v sebi hrani dovolj energičnosti in pristnega smisla za humor, da bi utonil v pozabo.