Ples v dežju (1961)

Rating: 8.5 out of 10.

Slovenski film je do začetka 60. let večinoma tičal v vodah ideološkega socialnega realizma in navdihujočih vojnih akcij o drznih podvigih partizanskih sil za časa druge svetovne vojne. Ta trend je grobo prekinil “enfant terrible” Boštjan Hladnik z modernistično dramo Ples v dežju, ki je bila za tiste čase radikalno drugačen film, močno navdihnjen s temačnostjo in nihilizmom filmov noir in francosko novovalovsko poetiko. Film, posnet po motivih romana Črni dnevi in beli dan, edinega proznega dela dramatika Dominika Smoleta, je zavit tako v metaforično kot tudi dobesedno črnino; deževne in zapuščene ljubljanske ulice, zanemarjeni in utesnjeni interieri ter noč, ki se zgrinja nad glavne junake kot znak neizbežne tragične usode, predstavljajo kulise tragične ljubezenske zgodbe iz sveta pogosto nerazumljenih in zafrustriranih umetniških boemov, ki hkrati bežijo pred bolečino kot se tudi vrtijo okoli nje kot magneti. Hladnikov film predstavi ljubezenski trikotnik med zapitim slikarjem Petrom (Miha Baloh), zafrustrirano gledališko igralko Marušo (Duša Počkaj) in sramežljivim šepetalcem (Ali Raner), ki iščejo zase idealen svet, čeprav boljšega od tega, v katerem so, sploh ni. Ples v dežju je za zgodovino domače sedme umetnosti vsekakor prelomen film; Hladnik s samozavestno režijo in mojstrsko natančnostjo preslika nekonvencionalne filmske prijeme v domače okolje, ne da bi pri tem zapadel v brezsramno kopiranje francoskih novovalovcev. Vzdušna noirovska atmosfera, brezhibno prepletanje sanjskega in realističnega, nenavadno melodramatične, pa vendar nepozabne igralske predstave (še posebej imenitna je Počkajeva, ki z Maruško ustvari enega najbolj tragičnih likov v zgodovini slovenskega filma) ter večplastna zgodba, namenjena številnim intepretacijam vsekakor predstavljajo težak zalogaj za gledalca, vendar pa Ples v dežju pričara toliko navdihujočih trenutkov, da se je filmu nemogoče upreti. In četudi Hladnik ponekod po nepotrebnem razvleče zgodbo in se zateka v pretenciozni simbolizem, se pričujoči drama upravičeno šteje med klasike modernega slovenskega filma.

Oddajte komentar