Drakula, literarna klasika Brama Stokerja, je bila dosedaj deležna tako velikega števila filmskih adaptacij, da se je vredno vprašati, če je omenjeno delo sploh še moč interpretirati na svež in domiseln način. Ameriški pisec Joe Hill je v svoji prvi zbirki kratke proze 20st Century Ghosts objavil tudi pripoved Abraham’s Boys, ki služi kot nadaljevanje omenjene Stokerjeve mojstrovine; dve desetletji po epskem spopadu med vampirskim grofom Drakulo in legendarnim lovcev na vampirje Van Helsingom slednji živi v Ameriki skupaj s svojo ženo Mino in dvema sinovoma Maxom in Rudyjem. Filmska adaptacija, ki jo je spisala in zrežirala Natasha Kermani, dokaj zvesto sledi duhu kratke zgodbe, vendar pa bodo tisti, ki od filma pričakujejo napeto vampirsko akcijo, močno razočarani. Abraham’s Boys resda vključuje elemente grozljivke, vendar pa je v prvi vrsti počasna gotska družinska drama, ki pod lupo vzame vpliv Van Helsingove zapuščine in predvsem kako ga je njegov boj z Drakulo tako močno travmatiziral, da se je iz lovca v vampirje prelevil v ekstremističnega obsedenca, ki skuša v svoj krog verskega fanatizma in nasilja povleči tudi sinova za vsako ceno. Četudi Kermanijin film ne uspe docela izpolniti zastavljenih ambicij in se predvsem proti koncu zaplete v rahlo nedodelanost, je Abraham’s Boys presenetljivo učinkovit, dramatičen in atmosferičen film, ki prepriča z odličnimi igralskimi predstavami (velja omeniti predvsem veterana Titusa Welliverja, ki perfektno ujame duh Van Helsinga kot človeka, ki je ujet v lastne travme iz preteklosti), izpiljeno vizualno podobo ter nekaterimi presenetljivo srhljivimi prizori, pa četudi je te moč prešteti na prste ene roke. Kot že rečeno; Abraham’s Boys je resda uvrščen v žanr grozljivke, vendar je ta oznaka precej zavajajoča in lahko vodi v previsoka pričakovanja. Zanimiva in domiselna reinterpretacija Strokerjevega legendarnega vampirja.