
Anemone je za marsikaterega ljubitelja sedme umetnosti predstavljal enega od najtežje pričakovanih filmov leta 2025, saj v njem po skoraj sedemletni odsotnosti znova nastopa “upokojeni” Daniel Day-Lewis, mojster metodološke in čustveno intenzivne igre. Film bi lahko označili za družinski projekt, saj je Day-Lewis zanj spisal scenarij skupaj s svojim Ronanom Day-Lewisom, ki je prevzel tudi vlogo režiserja v svojem celovečernem prvencu. Temačna in globoko simbolistična psihološka drama je postavljena v severni del Anglije in spremlja čustveno potovanje odtujenih bratov, ki ju po več letih ločenega življenja znova združijo grehi iz tragične preteklosti; Ray (Day-Lewis) je samotar, ki je v preteklosti iznenada zapustil svojo ženo Nesso in nerojenega otroka Briana ter začel novo življenje v odročni koči sredi gozda, kjer ga nekega dne obišče Jem (Sean Bean) s prošnjo, da bi se vrnil domov k Nessi in Brianu z namenom, da bi zakrpal odnose znotraj vse bolj disfunkcionalne družine. Ronan Day-Lewis se v svojem prvencu izkaže kot zelo spreten in umetniško občutljiv filmar z močnim čutom za poudarjanje malenkosti, s katerimi se zgodba simbolično obogati. Aduti filma so njegova brezhibna tehnična izpiljenost; čudovita fotografija, domiseln izbor glasbe, nekonvencionalni pripovedni prijemi, ki navidez preprosti zgodbi o generacijskih travmah in razbitih odnosih dodajo več čustvenih nians ter nenavadno privlačna surrealna atmosfera. Seveda ob adutih ne smemo pozabiti na presunljive igralske predstave Day-Lewisa, ki mu tudi večletni premor ni vzel strasti do igranja ter nič slabšega Beana, ki s svojo umirjeno in stoično držo predstavlja dober protipol soigralčevi burni prezenci. Kjer se bo večina gledalcev začela s filmom razhajati, je v njegovi pretirani dolžini (film bi lahko bil brez težav vsaj pol ure krajši) in utrujajoči prvi polovici, ki bi znala s svojim po polžje počasnim tempom in skopostjo dialogov uspavati. Navkljub temu je Anemone močan prvenec obetavnega režiserja, ki bo z malce več izpiljenosti in treninga v prihodnje morebiti postal tako vpliven kot je njegov oče.