Beach Rats je hkrati preprosta kot tudi zapletena zgodba o odraščanju. Preprosta zato, ker na vsebinski ravni zgolj sledi dnevom najstnika, ki so napolnjeni s popivanjem, jemanjem drog in vračanjem domov v poznih jutranjih urah. Kompleksna pa zato, ker se osredotoča na junakovo iskanje seksualnosti, ki podnevi osvaja dekleta ter s tem izraža svojo moškost, medtem ko ponoči sede za računalnik in preko spletne klepetalnice išče starejše moške, ki bi bili pripravljeni seksati z njim. Beach Rats po vsebini nekoliko spominja na poetično mojstrovino Moonlight, ki se je prav tako ubadala s prebujajočo se seksualnostjo mladega človeka in njegovo soočanje z drugačnostjo, le da je pričujoči film nekoliko manj lirični in bistveno bolj realističen. Tiha drama se pred našimi očmi odvija kot serija odlomkov iz življenja najstnika, kar bo nekatere gledalce, ki v filmih iščejo zgolj pobeg od realnega sveta, močno zmotilo, spet druge pa bo navdušila iskrenost in avtentičnost izdelka, ki je še dodatno obogaten s prepričljivo igro Harrisa Dickinsona ter zelo subtilnim in nesenzacionalnim pristopom do obravnavanja dokaj občutljive problematike odkrivanja spolnosti med mladimi. Beach Rats seveda ni film za vsako dušo, vendar pa predstavlja del realnosti, ki jo pogosto želimo spregledati.

Ocena 4

Črnohumorna satira The Death of Stalin je ob izidu dvignila veliko prahu v Rusiji, ki se ni ravno prijateljsko odzvala na obešnjaško različico zgodovine Sovjetske zveze in izdelek označila za neokusno in žaljivo zahodnjaško propagando. Film se vrti okoli nepričakovane smrti sovjetskega vodje Josepha Stalina in neusmiljenega boja najožjih sodelacev za njegovo nasledstvo. Burni odzivi so nekoliko razumljivi, saj film The Death of Stalin ne skopari z izrazito črnim, že skorajda morbdnim humorjem, ob katerem tudi vsega hudega vajeni gledalci ne bodo vedeli, če se mu je primerno smejati. Nenazadnje je Stalin pobil ogromno ljudi iz povsem banalnih razlogov, ki so hkrati smešni in tragični, zato je dilema, če se lahko iz takšnih stvari delamo norca, upravičena. A ravno ta politično neobčutljiva ostrina ustvari iz filma The Death of Stalin briljantno satiro o mentalnem stanju Sovjetske zveze za časa Stalinove paranoidne strahovlade, hkrati pa se dotakne tudi večne problematike človekovega neskončnega apetita po oblasti in popolnem nadzoru. Odlična igralska zasedba, kjer med drugim Steve Buscemi, Michael Palin in Simon Russel Beale tekmujejo v tem, kdo bo izpadel bolj nizkotno in kolerično, pusti močan vtis pri gledalcu, prefinjeno mešanje fikcije in zgodovinskih dejstev pa ne bi moglo biti bolj popolno. The Death of Stalin ni film za vsakogar, še posebej za tiste ne, ki ne obožujejo morbidnega humorja, vendar pa bo za gurmane sedme umetnosti postala večno čtivo. Kandidat za najboljši film letošnjega leta.

Ocena 5